Po koncu odkopavanja jih čaka še več let dela

Pred rudarskim praznikom, ki ga obeležujemo 3. julija v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo na ta dan leta 1934 začeli rudarji zasavskih revirjev, so včeraj na tradicionalni prireditvi Skok čez kožo v Velenju v rudarski stan sprejeli 34 novincev. Čeprav se pripravljajo na prenehanje odkopavanja premoga leta 2033, bodo zapiralna dela trajala še vsaj petnajst let.

Prireditev Skok čez kožo, ki je od leta 2021 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, je prava paša za oči. Rudarji v svojih črnih uniformah z rdečimi nageljni na prsih korakajo skozi Velenje do stadiona, kjer pospremijo v rudarski stan novince. Do zdaj so v Premogovniku Velenje (PV) v rudarski stan sprejeli 3936 novincev rudarske, strojne in elektro smeri, pa tudi inženirje rudarstva in geotehnologije. V soboto jih je v rudarsko prihodnost skočilo še 34.

Mladi rudarji so včasih za vstop v rudarski stan morali preskočiti jašek. Ti so sčasoma postali preširoki, zato so rudarji začeli skakati čez kožo, ki so jo včasih uporabljali za zaščito zadnje plati v ozkih rudniških jaških. Za pogum pred skokom spijejo vrček piva. FOTO: bralka

Tokratna častna skakalka je bila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Dejala je, da vedno ponosno pove, da prihaja iz knapovske družine, rasla je z rudarstvom, zato je bila počaščena, da je lahko opravila častni skok: »Današnje priznanje pomeni odgovornost, da se tudi v prihodnje borim za pravičen razvoj naše doline. V razpravah o usodi Šaleške doline in našega gospodarstva sem se velikokrat morala ugrizniti v jezik. Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, kakšen davek je dolina plačala za razvoj Slovenije.«

Ne glede na vse, kar je premog dal in vzel dolini, pa se doba premoga končuje. Katičeva je dejala, da je treba poskrbeti za prihodnost, delovna mesta pa začeti nadomeščati že danes. Ključna sta zakon o zapiranju PV in zakon o prestrukturiranju, ki pa zelo zamujata. »Imam kar malo slabo vest, da sem šla na ministrstvo za pravosodje, ker sem bila prej v jedru prestrukturiranja. Želela sem tudi, da bi obrnili zaporedje, da ne bi čakali na zakon o zapiranju, ampak bi prej sprejeli zakon o prestrukturiranju. Kljub temu, da sem zdaj na pravosodnem ministrstvu, bom še bdela nad tem, da bo zakon pravočasno sprejet,« je obljubila Katičeva.

Letošnja častna skakalka je bila ministrica za pravosodje Andreja Katič. FOTO: bralka

Še veliko dela

Generalni direktor PV Marko Mavec je dejal, da letnica prenehanja odkopavanja premoga ostaja 2033, kako do takrat, pa je več scenarijev: »Od tega, da nadaljujemo proizvodnjo s takšnimi količinami, kot jih imamo danes, pa do tega, da bi del jame predčasno začeli zapirati in imeli manjšo proizvodnjo. Vse je odvisno od ekonomike, od odločitve države in HSE.« A dela še dolgo ne bo zmanjkalo, je napovedal Mavec: »Po zaustavitvi odkopavanja bo potrebnega še od petnajst do dvajset let krepkega dela. V podzemlju je namreč več kot 50 kilometrov jamskih rovov, ki jih moramo kakovostno zapreti, treba pa bo tudi sanirati degradirane površine nad premoškim slojem. Dokler bo podjetje delovalo, bo potrebovalo tudi motivirane in kvalificirane sodelavce, zato bomo tudi v prihodnosti še vedno zaposlovali in štipendirali.«

Rudarji na stadion prikorakajo skozi mesto. FOTO: bralka

Med najbolj pridnimi dijaki, ki so v soboto skočili čez kožo, je bil Eldin Huskić: »Septembra nas bodo sprejeli v Premogovniku Velenje. Sem geostrojnik rudar. Vpisani smo bili le trije redno, nekateri kolegi so to dokončali ob delu. Delo je zanimivo, veliko smo se naučili na praksi. Zelo dober kolektiv je, inštruktorji so super. Sem prvi v družini, ki bo rudar.« Čez kožo je skočil tudi Blaž Jeseničnik: »Končal sem elektro šolo, zdaj grem študirat. Imam štipendijo Premogovnika Velenje. Tu bo kljub zapiranju še veliko priložnosti za delo in zaslužek.«