Še vedno ne vemo, kaj bi delali z nadarjenimi in kako

Potem ko je decembra lani računsko sodišče okrcalo ministrstvo za izobraževanje in zavod za šolstvo zaradi dela z nadarjenimi, so pristojni napovedali poskusno uvajanje koncepta odkrivanja nadarjenih in dela z njimi, ko bodo končani vsi predpisani postopki. Trenutno je predlog na svetu za kakovost in evalvacije, strokovni svet za splošno izobraževanje naj bi ga obravnaval na eni od sej na začetku prihodnjega leta. Medtem je projekt evalvacije srednješolskega izobraževanja za nadarjene pokazal, da je veliko možnosti za izboljšave. Ali kot je v projektu povedal dijak: »Nadarjen dijak v praksi pomeni le, da dvakrat na leto izpolniš obrazec.«

O tem, koliko učencev in dijakov je bilo lani in letos prepoznanih kot nadarjenih, ministrstvo za izobraževanje nima podatka. So pa odgovorili, da se nadarjeni v osnovni šoli vključujejo v dodatni pouk, za kar je sistematizirano 216 delovnih mest in namenjenih 7,5 milijona evrov. V srednjih šolah »že leta na športnih oddelkih izobražujemo dijake, ki so kategorizirani športniki, in tudi na umetniških gimnazijah, za kar je namenjenih 22,6 milijona evrov. Za druge nadarjene zunaj teh kategorij v kratkem pričakujemo izdelane kriterije za opredelitev nadarjenih v srednji šoli, ki jih pripravlja zavod za šolstvo.«

Še tri leta čakanja na načrt dela z nadarjenimi

Na vprašanje, ali je kdorkoli do danes preveril, kako v praksi delujeta prepoznavanje nadarjenih in delo z njimi, so zapisali, da šole sledijo konceptu dela z nadarjenimi, in nas napotili na revizijo računskega sodišča. Ta je pokazala, da je delo z nadarjenimi velikokrat prepuščeno entuziazmu učiteljev. Po šolah vedo povedati, da se velikokrat zgodi, da z nadarjenimi delajo tisti, ki imajo premalo ur, ne pa tisti, ki bi bili zanje najboljša izbira. Na več šolah nadarjene peljejo na izlet in s tem v enem dnevu porabijo večino določenih letnih ur.

Veliko tega je potrdil projekt evalvacije srednješolskega izobraževanja za nadarjene, ki so ga izvedli v Centru za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN) ljubljanske pedagoške fakultete. »Na vprašanje, kaj pomeni, če si prepoznan kot nadarjen, je eden od dijakov odgovoril, da so šli na izlet in je imel sestanek s strokovno delavko,« je na predstavitvi evalvacije povedala dr. Mojca Čepič.

Krivice, ki lahko odnesejo štipendijo

Kaj hočemo?

Predstojnica CRSN in vodja projekta evalvacije dela z nadarjenimi srednješolci dr. Mojca Juriševič je povedala, da se v Sloveniji z nadarjenimi nekaj dela, a da sta kakovost in količina dela z njimi vprašljiva in različna. »Nekdo misli, da če organizirajo tabor za nadarjene tri dni ali jih peljejo na izlet, s tem vse pokrijejo. Kaj bi se zgodilo z otroki, ki imajo odločbo, če bi jih enkrat na leto peljali v Minimundus? Verjetno je vsakemu jasno, da zaradi tega njihove učne potrebe ne bi bile nič bolj zadovoljene. Enako je z nadarjenimi.« Dodala je, da če hočemo spodbujati izjemne učne potenciale, mora biti ponudba drugačna. »Tisto, kar je samo za izjemne, ne za vse. Treba je narediti selekcijo aktivnosti. Ni vse dobro.«

Že pred epidemijo smo nadarjene potisnili na rob

Ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič je opozorila, da sploh ne vemo, kaj hočemo. »Identifikacija nadarjenih poteka tako, da starši ali učitelj napišejo, da bi neki otrok lahko bil nadarjen. Potem ga testiramo s prastarimi testi in dobimo otroka z žigom, da je nadarjen. Če ima dovolj ambiciozne starše, bodo skupaj s šolo napisali program, kaj vse bo ta otrok počel, ta pa bo na koncu rekel, da se mu ne ljubi. Včasih smo izhajali iz dolžnosti, danes pa iz pravic. Zato včasih otroku, ki mu je učitelj rekel, naj pride na dodatni pouk, niti na misel ni prišlo, da ga ne bi bilo. Če že govorimo o spodbujanju nadarjenih, se moramo sami s sabo zmeniti, kaj hočemo doseči. Stigmatizacijo – ti si pa nadarjen na matematičnem področju – ali jim nuditi možnost. Iniciativo bi morali na neki način prepustiti učencem. Da imajo občutek, da se sami odločajo.«