Slabo delamo z nadarjenimi učenci in dijaki

Ljubljana – Mladi fiziki so bili včeraj le gostje na mednarodni olimpijadi, na katero so se pripravljali več let. Za zdaj nekoliko bolje kaže dijakom, ki bi v sredo morali pisati izpit iz nemščine, ki odpira vrata na univerze v nemško govorečih državah. Izpit bodo morda lahko pisali v prvih mesecih prihodnjega leta. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada, so odnesli vsa tekmovanja, ki so za otroke in mladostnike pomembna predvsem zaradi pridobivanja štipendij. Da je s tekmovanji veliko težav ter da ministrstvo za izobraževanje in zavod za šolstvo nista učinkovita pri delu z nadarjenimi, pa je v reviziji ugotovilo računsko sodišče.

Nemški izpit DSD2 pišejo dijaki po vsem svetu istočasno. Le slovenskih 80 dijakov testa ni pisalo zaradi prepovedi zbiranja v šolah in prepovedi zbiranja ljudi. Z ministrstva za izobraževanje so pojasnili, da se o tem vprašanju že od novembra pogovarjajo z nemškim veleposlaništvom: »Zaprosili smo jih, da posredujejo našo pobudo v Berlin na Konferenco ministrstvo za izobraževanje, da se omogoči dodatni termin za izvajanje izpita v prvih mesecih leta 2021.«

Za mlade fizike pa je priložnost, da bi uradno tekmovali na fizikalni olimpijadi, izgubljena. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) se na ministrstvo sicer ni obrnilo, priznava tajnik tekmovalne komisije za fiziko DMFA Jurij Bajc: »Že pred tem smo namreč spraševali glede podobnega tekmovanja, ki ga nismo smeli organizirati, zato nismo pričakovali, da bi bil odgovor drugačen. Smo pa vprašali NIJZ, kjer so nam povedali, da takih prošenj sploh ne obravnavajo.« Šlo je za pet dijakov, ki bi jih nadziral predstavnik ruskega organizatorja. Zaradi prepovedi zbiranja v zavodih vzgoje in izobraževanja so na olimpijadi na daljavo od doma, a ker ni nadzora, so le neuradni tekmovalci. Škoda je velika. Priznanja, ki omogočajo pridobitev štipendij in vpise na priznane tuje fakultete, namreč ne morejo dobiti.

Delo z nadarjenimi

Ogorčeni ravnatelji in učitelji, ki so delali z dijaki več let, se sprašujejo, kakšno sporočilo daje s tem država najbolj nadarjenim. Odgovor daje prav ta teden objavljena revizija računskega sodišča, ki ugotavlja, da ministrstvo in zavod za šolstvo leta 2017 pri ureditvi sistema dela z nadarjenimi in sistema šolskih tekmovanj »nista bila učinkovita«. Do danes se stanje ni popolnoma nič spremenilo.



Še zdaj ni znan namen organiziranja posameznih tekmovanj, niso določena nacionalno pomembna tekmovanja, zavod za šolstvo razdeljuje denar za tekmovanja, pa jih tudi sam organizira, javni denar pa dobijo različni organizatorji za tekmovanja z istega področja. Organizatorji si različno razlagajo pravilnike, tako je potem na nekaterih tekmovanjih podeljenih veliko več zlatih priznanj kot na drugih, s čimer si nekateri učenci pridobijo prednost pri pridobivanju štipendij ali vpisu na srednjo šolo. Do neurejenosti na področju tekmovanj je zelo kritičen predsednik osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Država bi jih morala regulirati in zelo omejiti, katera so obvezna, da jih torej šole morajo pripravljati, in katera ne. In vsa ta bi morala tudi financirati. Ker ima večina organizatorjev kotizacije, in če gre le za en evro na učenca, udeleži se jih pa 30 odstotkov, je to veliko denarja! To potem plačujejo šole, ponekod tudi starši.«



Enakopravne obravnave tudi ni pri obravnavi nadarjenih učencev in dijakov. Šole jih same identificirajo, kar pomeni, da jih nekatere »vidijo« bistveno več kot druge. Tako je bilo po ugotovitvah računskega sodišča leta 2017 v podravski regiji 21,5 odstotka nadarjenih učencev, v zasavski pa le 11,3 odstotka. Največ nadarjenih dijakov, kar 65,3 odstotka, so imeli v jugovzhodni Sloveniji, le 12,9 odstotka pa na Koroškem. Sistem dela je nujno treba spremeniti, opozarja Pečan. »Prva težava je, da to ni posebej finančno podprto. Denar za delo z nadarjenimi naj bi dobili kar v denarju, ki je namenjen za otroke s posebnimi potrebami. Češ da gre tudi v tem primeru za otroke s posebnimi potrebami, vendar da tu ne gre za primanjkljaje. Tudi te odločitve, koliko komu, so povsem prepuščene šolam. Je pa to tudi dodatno delo za zaposlene in velikokrat je odvisno od njihovega entuziazma,« pravi. Vse to ugotavlja tudi računsko sodišče, ministrstvo mora pripraviti odzivno poročilo.