Medtem ko med parlamentarnimi strankami ni soglasja glede vprašanja izvedbe referendumov na dan evropskih volitev, je svet SDS, ki je najvišji organ stranke med kongresoma, danes glede volitev sprejel posebno resolucijo. V njej med drugim opozarja na posledice, ki jih ima zanje ukinjanje posameznih volišč, predvsem na podeželju.

SDS opozarja, da je bilo od leta 2011 v Sloveniji ukinjeno 402 volilnih mest oziroma volišč, čeprav se je v tem času število volivcev v državi povečalo. Največ volišč je bilo ukinjenih na podeželju, kjer je dostopnost do volišč že sicer slabša kot v urbanih naseljih, ukinjali so volišča celo v tistih volilnih okrajih, kjer je bila volilna udeležba pod povprečjem.

Največ, kar 28 volišč od 69, je bilo ukinjeno v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah 7. volilne enote, kjer je danes zaradi tega volilna udeležba najnižja v državi. Volišča so se ukinjala predvsem v tistih volilnih okrajih, kjer SDS dosega dobre rezultate.

Zato se je diskriminacija volivcev slovenskega podeželja po njihovem mnenju nedopustno povečala. Manj volišč pa po oceni SDS pomembno vpliva tudi na volilno udeležbo in posledično na volilne rezultate volitev in referendumov.

Direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič poudarja, da so zaradi očitkov o posledicah ukinjanja volišč opravili podrobno analizo podatkov in ta je pokazala, da ukinjanje volišč ni vplivalo na udeležbo. »Tudi na območjih tistih okrajnih volilnih komisij, kjer so bila ukinjena nekatera volišča, je bila namreč volilna udeležba leta 2022 višja kot leta 2011.« Volilna udeležba na parlamentarnih volitvah leta 2014 in 2018 pa je bila, kaže statistika, nižja kot leta 2011.

Predčasno glasovanje in računalniški program

Svet SDS tudi ugotavlja, da se je število volivcev, ki predčasno glasujejo, v zadnjem desetletju občutno povečalo in večinoma presega deset odstotkov volilne udeležbe. Te glasovnice pa se ob pomanjkljivem in vprašljivem nadzoru nad njimi štejejo šele po nekaj dneh. Na očitke, da so njihove dosedanje zahteve po sprotnem dnevnem štetju glasovnic dosledno zavračane, Igor Zorčič odgovarja, da je zakon glede tega, kdaj se lahko začne štetje glasovnic povsem jasen – to je mogoče šele po zaprtju volišč na volilno nedeljo.

V SDS zaradi napake pri dodelitvi mandatov izvoljenim poslancem na parlamentarnih volitvah leta 2022, ki je bila odpravljena šele po nekaj dneh, želijo tudi javno objavo podatkov o avtorstvu oziroma lastništvu računalniškega programa, ki se uporablja za beleženje in seštevanje glasov oziroma rezultatov s posameznih volišč in za izračun mandatov. Zanima jih tudi, kdo konkretno so odgovorne osebe za vzdrževanje in administriranje programa.

Državno volilno komisijo tudi pozivajo, da omogoči neodvisno zunanjo revizijo tega računalniškega programa, ki naj bo opravljena najkasneje do 20. maja letos ter tudi javno objavljena. Zaradi dvomov, ki jih imajo glede izvedbe volitev, je svet SDS sprejel posebno resolucijo, v kateri napovedujejo, da bodo pristojne evropske institucije obvestili o pomanjkljivostih pri izvedbi in nadzoru volitev v Sloveniji.