Neomejen dostop | že od 9,99€
Največ hiš, ki jih je avgustovska ujma odnesla, je na Ljubnem. Tisti, ki so ostali brez vsega, menijo, da bi morali imeti prednost pred tistimi, ki še vedno lahko gredo v hišo po kakšno stvar, čeprav tam ne živijo več. Vodja službe za obnovo Boštjan Šefic jim je na včerajšnjih pogovorih zagotovil, da bodo prvi obravnavani, a ljudi vendarle skrbi, obup pa se z vsakim dnem povečuje.
Na Ljubnem je največ hiš, ki jih je ujma odnesla.
Mnogi že težko čakajo na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Katere hiše bodo na dokončnem seznamu za odstranitev, bo odločila stroka.
Na seznamu za odstranitev je na Ljubnem trenutno 21 objektov. Hiše Rajka Kosmača že zdaj ni več. Plaz v Trbižu je odnesel dve hiši, ogroženih je še več drugih. Kosmača je na individualnem pogovoru najbolj zanimalo, zakaj tako dolgo traja sprememba namembnosti zemljišč: »Čakamo pol leta. Parcelo za novo hišo imamo, potrebujemo le spremembo namembnosti. Zdaj so rekli, da bo.« Hči Janja je dodala, da so v hudi stiski: »Imamo samo to, kar smo imeli na sebi, ko smo pobegnili.« Oče Rajko pristavi: »Zakaj nas, ki smo ostali brez hiš, mečejo v isti koš z drugimi? Tam, kjer smo živeli, je ostal le še kup blata. Ne vem, kje je vse. V Letušu ali pa v Zagrebu. Vse, kar sva z ženo 40 let gradila, je šlo.« Žena tiho pristavi: »Še kuhati bom pozabila. Niti svojih piskrov nimam.«
Hiša Robija Krebsa iz Trbiža še stoji, a v njej družina ne more več bivati: »Novo hišo bom sam zidal. Sem že eno, bom pa še eno. Malo nižje na ravnini, kjer ni težav s plazovi ali z vodo. Ampak morajo spremeniti kmetijsko površino v zazidalno zemljišče. Ta zemlja žal ni moja. Če bi bila, bi hiša že stala!«
Zelo prizadeto območje v občini so bile tudi Rastke. Tam je živela Angelca Kutnar, od njene hiše ni ostalo praktično nič, Ljubnica je je polovico vzela. Ostala je brez doma, ima 700 evrov pokojnine in je morala v tržni najem; pravi, da je šele decembra dobila plačila za nazaj. Prihodnost jo skrbi: »Cenilce šele iščejo na razpisu. Pravijo, da bodo cenili, kot je cenil Dars. Upam, da res. Ker hiša v taki vasi nima vrednosti kot hiše v Celju. Ampak jaz si v vasi hiše ne morem več kupiti, moram si jo nižje, kjer je bolj varno. Cenitve me zelo skrbijo, kaj si bom sploh lahko kupila. Danes sem socialni problem, pa to nikoli nisem bila. To me zelo boli.«
Ob Ljubnici je tudi hiša Jureta Volčanžka. Pravi, da se hiša ni podrla, je pa uničena, območje pa po novem ne bo več zazidljivo: »Tu se je utrgal plaz, ki je spremenil tok Ljubnice, ki je tekla skozi hišo. Bilo je kot v pralnem stroju. Popokali so dimniki, plošče … katastrofa.« Zdaj z družino živi v hiši vaščanke, ki je bila tudi sama poplavljena. Volčanžek je gradbenik, prizna, da je to lažje: »V petih mesecih, ko smo stali na mestu, sem aktivno iskal novo parcelo, pogovarjam se za izris hiše, z obrtniki, ki bodo delali. Ko bom imel parcelo, bomo lahko takoj začeli delati.« Ljudem, ki mu povedo, da z njimi sočustvujejo, pojasni: »Vi sočustvujete, mi pa to čutimo. Res je bedno. Prideš domov, hvala bogu, da imamo kje biti, ampak ko zakleneš vrata, veš, da to ni tvoje. Tu je večinoma kmečko prebivalstvo. Vsi imajo hiše, eni imajo kure, zajce … Če daš takega človeka v blok, moraš spodaj narediti psihiatrično bolnico.«
Povsem drugačno zgodbo pa ima družina Mojce Kumprej. Hišo so avgusta še dokončevali, vanjo so se vselili pred dvema mesecema, nato pa izvedeli, da je njihova novogradnja na seznamu za odstranitev. »Bila je minimalno poplavljena. Deset, mogoče 20 centimetrov. Zdaj čakamo na študije vodarjev, ki bodo povedali, ali se da narediti protipoplavna zaščita. Vsekakor pa se ne želimo nikamor seliti. Saj smo se ravnokar preselili sem,« je dejala Kumprejeva.
Tovrstnih primerov je v občini Ljubno nekaj, župan Franjo Naraločnik je nanje že večkrat opozoril: »Potreben je hiter in temeljit razmislek vodarjev.« Dodal je še, da so postopki pridobivanja zemljišč predolgi, hkrati pa ima predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih le sklad kmetijskih zemljišč, ne pa tudi občina: »Zdaj čakamo na sklad, mi pa teh zemljišč ne bomo prej dajali v promet, ker se lahko pojavijo špekulanti, ki bodo to odkupili in naprej preprodali po višjih cenah.« Vesel pa je, da v zadnjem mesecu pospešeno odvažajo gramoz: »Upam, da bodo tako intenzivno delali do konca. Vidimo namreč, da pripravljenost drugih ljudi po poplavah usiha. Pojavljajo se težave pri uporabi dovoznih cest, lastniki cest postajajo nestrpni. Z vsakim dnem, ko se poplave odmikajo, bo teže.«
Težav se zaveda tudi državni sekretar Boštjan Šefic. Ocenil je, da so pogovori zelo dober način dela, prav včeraj so odkrili, da neka ženska še pol leta po ujmi nima urejenega dostopa: »Nekaterih stvari tako še niso mogli odpeljati, gospa je tudi invalid in ima velike težave, kako priti domov. Bomo ustrezno ukrepali.« Dodal je, da hitijo, kolikor morejo, da pa so morali počakati na zakonske podlage. Zatrdil je, da imajo prednost tisti, ki so ostali brez vsega. Dodal je, da bo za vsak objekt mnenje pripravila stroka: »Ocena ne bo temeljila le na enem strokovnjaku, pa če je še tako dober, pogledali bodo z vseh zornih kotov.« Opozoril je na preudarnost pri pozidavi kmetijskih zemljišč – le takrat, ko ni druge možnosti: »Da ne bi bila to razprodaja.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji