Cene zemljišč v nebo, kam s poplavljenci

Največ objektov na seznamu za morebitno odstranitev, skupno 137, je v občini Braslovče. Lokacija, ki je trenutno za krajane dela Letuša predvidena, je v Rakovljah. A se je začelo zapletati. Kmetje nasprotujejo pozidavi kmetijske zemlje za 150 hiš, Letušani pa opozarjajo, da so po objavi seznama tistih, ki se bodo morali seliti, cene nepremičnin tako zrasle, da jim morda ne bo ostalo nič drugega kot prav ta kmetijska, državna zemlja. Braslovški župan Tomaž Žohar napoveduje, da bodo spremenili namembnost le za toliko zemljišč, kolikor bo interesa. O tem se bodo z lastniki objektov, ki so za zdaj na seznamu, pogovarjali predstavniki tehnične pisarne in vladne službe za obnovo v drugi polovici februarja.

Civilna iniciativa Rakovlje je za ohranitev čim večjega območja strnjenih obdelovalnih kmetijskih površin v Rakovljah zbrala do zdaj 81 podpisov. »Strinjamo se z minimalno pozidavo, če je to edina možnost za zagotovitev varnega nadomestnega doma oškodovancev, izrecno pa nasprotujemo vsesplošni pozidavi kmetijskih površin za tržne namene ter obvoznici južno od šole,« so zapisali v pobudi za ohranitev kmetijskih površin v Rakovljah. Opozarjajo na skrb za rodovitno zemljo: »Ali smo res tako brezbrižni, da z lahkoto vse zabetoniramo, asfaltiramo, prekopljemo, preusmerimo, hrana pa se nam še vedno zdi povsem samoumevna?« Bojijo se, da bi v Rakovljah spremenili preveč kmetijskih zemljišč v zazidljiva, čeprav Letušani morda k njim sploh ne bi želeli priti.

Šefic: Rešujemo probleme tudi za prihodnost

Predstavnica iniciative Nina Strnad je izrecno poudarila, da želijo pomagati Letušanom, a da je treba zemljišča pozidati premišljeno, vsekakor pa ohraniti čim več kmetijske zemlje: »Najbolj se nam zdi primerno, da bi do konca pozidali območje ob gozdu in da poiščejo druge parcele, ki so že zazidljive oziroma odkupijo in obnovijo obstoječe objekte. V Braslovčah smo zaradi hitre ceste že izgubili 50 hektarov kmetijskih zemljišč, zdaj bi jih še tu okoli 20. Najbolj nas skrbi, da bi vsa ta kmetijska zemljišča spremenili v zazidalna, potem bi pa prišli drugi ljudje, ki nimajo nobene zveze s poplavami, in bi tu dobili ogromno naselje.«

Boj kmetov

Kmet Jaka Orožim je dejal, da podpisa še ni dal, pozna pa zahteve: »S svojo mehanizacijo sem med poplavami devet dni pomagal v Letušu. Tam ljudje res ne morejo več biti. Ampak kot kmet vam pa lahko povem, da se vedno, ko se gradijo industrijske cone, kanalizacije, kolesarske steze …, zahteva, da kmetje damo svojo zemljo. Že takoj po poplavi sem predlagal, da bi rešitve iskali pri zapuščenih kmetijah in hišah, ki jih ni malo. Samo v naši vasi na Gomilskem jih je deset. Je pa res, da je lažje zgraditi na neki prazni kmetijski zemlji. Tega je bilo dovolj. Mladi kmetje smo zadnje tri tedne ob petkih ob avtocesti protestirali in kurili. Zdaj ne bomo več kurili, proteste bomo zaostrili. Za kmetijsko zemljo se bomo začeli boriti.«

Fazarinc: Tu ljudje niso varni in nikoli ne bodo

Podobno je razložil kmet Domen Marovt, ki se je pred leti že boril proti umeščanju tretje razvojne osi po najboljših kmetijskih zemljiščih: »Deset minut je trajalo, da sem našel tri boljše lokacije, kot je ta v Rakovljah. Edina razlika je, da je tu državna zemlja, tam pa so lastniki fizične osebe. Ampak ko gre za kmetijsko zemljo, ne bi smeli iti po liniji najmanjšega odpora.«

Nič dokončnega

Večina kmetijskih zemljišč v Rakovljah, kamor bi selili Letušane, je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Iz sklada so odgovorili, da o prodaji okoli deset hektarov teh zemljišč ne razmišljajo: »Dokler bo namembnost teh zemljišč kmetijska, bodo ostala v lasti Republike Slovenije in v gospodarjenju sklada.« Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so odgovorili, da nimajo podatkov, na katerih zemljiščih in v kakšnem obsegu bo treba zagotoviti nadomestna zemljišča, zato tudi niso mogli podati ocene o vplivih na samooskrbo, če bi ta zemljišča pozidali.

Župana skrbi nejasna določba, kdaj pride v poštev nadomestitvena gradnja

Na ministrstvu so dodali, da zagovarjajo varovanje kmetijskih zemljišč, zavedajo pa se tudi, »da je šlo pri lanskih avgustovskih poplavah za ekstremno in izredno situacijo, zato je treba razumeti potrebo po prostoru za postavitev nadomestitvenih objektov. To opredeljujeta tako interventni zakon kot tudi zakon o obnovi, ki urejata poenostavljene postopke za postavitev nadomestitvenih objektov.« V zakonu o obnovi ima sklad predkupno pravico na vseh kmetijskih zemljiščih za potrebe nadomestitvenih gradenj.

Ključni pogovori

Že več Letušanov je povedalo, da v Rakovlje ne bi šli. Zakaj bi torej spreminjali namembnost 17 hektarov kmetijskih zemljišč, če bi jih potrebovali morda pol manj ali še toliko ne? Braslovški župan Tomaž Žohar je dejal, da v občini pripravljajo sanacijski prostorski načrt, ki naj bi bil sprejet spomladi: »Spremenili bomo samo toliko, kot bo treba. Vsekakor ne za 150 hiš. Dali bomo izključno toliko, kolikor bo interesa. Državna tehnična pisarna bo preverila, koliko ljudi bi sploh šlo tja.«

Šefic: Ljudi bomo selili, ker so v nevarnosti

Tudi v službi vlade za obnovo odgovarjajo, da je prezgodaj napovedovati, za katero možnost se bodo ljudje odločili: »Prav zato imamo individualne pogovore z vsemi, katerih objekti so na seznamu evidentiranih območij in objektov, ki so predvideni za odstranitev. Tako bomo ugotovili, kdo se bo odločil za nadomestitveno gradnjo, kdo za odškodnino, kdo si bo poiskal nepremičnino sam. Pred pogovori je zato težko določiti, kateri objekti bodo na podlagi strokovne ocene in sklepa odstranjeni ter kakšna bo odločitev posameznika. Zato je pomembno počakati na individualne pogovore, ki bodo v drugi polovici februarja. Pridobivanje zemljišč bo zagotovo izziv. Vsekakor pa je treba preveriti, kakšne so možnosti na zazidalnih zemljiščih, nato pa s skupnimi močmi najti ustrezno rešitev. Pri tem bo moral vsak opraviti svoj del naloge.«

Vojno dobičkarstvo

Nekateri krajani, ki niso kmetje, sicer poudarjajo, da razumejo, da bodo tisti, ki so bili poplavljeni, potrebovali nove domove, a jih skrbijo zlorabe. »Naj se pozida, kar se res mora, ker drugje ni možnosti, ne pa, da bodo prišli plenilci. Ker vedno pridejo in vedno so korak pred vsemi. Bojim se zlorab in da bo kar naenkrat tu cel kup dvojčkov, trojčkov, blokov … To pa niso več Braslovče, podeželje, zaradi katerega smo tu,« je dejal domačin.

Župan Braslovč: Letuški levi in desni breg se selita

Matjaž Hudournik, ki živi v Letušu, pa je razočaran nad vsem. Preselil bi se že 5. avgusta, če bi se lahko, tako pa je še vedno brez odgovorov: »Smo v taki negotovosti, da že udarja na psiho. Nimamo nobene informacije. Kam bomo šli, ko bomo dobili sklepe? Med tem so cene nepremičnin podivjale! Pred novim letom je na Polzeli kvadratni meter parcele stal sto evrov. Ko so objavili seznam za rušitev, so šle cene v nebo. Danes je tam kvadratni meter že 160 evrov! Čisto vojno dobičkarstvo.« Tudi sam sprva sploh ni razmišljal o Rakovljah: »Ta trenutek ne vem, za kaj se bom odločil, ker ne vem, kakšna bo cenitev moje nepremičnine. Ali bom sploh dobil dovolj, glede na nore cene, ali bom moral, ker ne bo šlo drugače, vzeti prav to v Rakovljah. V lastni državi smo migranti. Nihče nas ne bi imel. Ali naj nas še naprej poplavlja?«