Šarec: NOB ni bil farsa, bil je boj za svobodo

Žužemberk – Pred spomenikom in kostnico padlih partizanov na Cviblju je danes potekala spominska slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril predsednik vlade Marjan Šarec. Z izbranimi besedami je izrazil spoštovanje do ljudi, ki so za svobodo in lepšo prihodnost dali svoja življenja.

»Leta 1941 so tisti, ki so verjeli, da ima vsak narod pravico živeti tako, kakor si sam želi, odšli v 'hosto'. Zato nekaterih ne morem razumeti, ki pravijo, da je bilo vse skupaj farsa in da je bil NOB nekaj nepotrebnega. To je bil naš boj za svobodo,« je prepričan Šarec, ki je hkrati izrazil obžalovanje za dogodke po vojni, ki niso bili narodu v čast.



»To, da danes govorimo, se prepiramo in 'jamramo' v svojem jeziku je vrednota, za kar so se borili padli borci,« je rekel govornik in izrekel spoštovanje vsem, ki so se borili za slovenski jezik; od Primoža Trubarja do Rudolfa Maistra, ki je zaslužen za priključitev velikega dela ozemlja k matičnemu narodu, zaradi česar sploh lahko imamo svojo državo.«

Domoljubje je pravica in dolžnost vseh

»Morda bi takrat Maistrovi borci lahko priborili še več ozemlja, a je bila vlada v Ljubljani tista, ki je cincala in Maistra zaustavila v njegovi nameri,« je povedal Šarec, ki se je dotaknil tudi življenja v Jugoslaviji, ki je bila tudi domovina Slovencev, dokler niso v nekaterih republikah želeli prevlade nad drugimi narodi.



Po njegovem je bila tudi JLA slovenska armada, dokler se ni obrnila proti slovenskemu narodu, »na kar nismo imeli vpliva, smo se pa leta 1991 taki politiki uprli in izkoristili zgodovinsko priložnost«. Šarec je odločno obračunal tudi z vsemi tistimi, ki si domoljubje prisvajajo, kakor da je to edino njihova pravica, pri čemer pozabljajo, da je »domoljubje pravica in dolžnost vsakega od nas«.

Napoved obnove spomenika

Zbrane je nagovoril tudi žužemberški župan Franc Škufca, ki je opozoril, da mir in svoboda v današnjem času nista samoumevna, ter da so v preteklosti različni sovražniki hoteli izbrisati slovenski narod iz zemljevida sveta, vendar je narod iz vsake še tako hude bitke izšel močnejši in enotnejši. 



Škufca je za spletno Delo povedal, da namerava občina s pomočjo države do prihodnjega oktobra obnoviti spomenik in postaviti dodatne table z imeni in priimki še 1089 bork in borcev, kar bo stalo dobrih 20.000 evrov. 

Zgodovina spomenika in kostnice

Na območju Suhe krajine je med drugo svetovno vojno izgubilo življenje več kakor 2200 bork in borcev iz 17 držav. Spomenik so postavili leta 1961 in je vpisan v register dediščine, ima status kulturnega spomenika in status spomenika tujih armad. Na spominskih ploščah je vklesanih 1144 imen padlih bork in borcev.



Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob spomeniku na novo postavili devet granitnih blokov in nato še leta 2004, ko so med drugim obnovili napise padlih bork in borcev in uredili okolico.