Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Samozavestna Tanja Fajon mandatarske ambicije ni pokopala

Kampanja je za predsednico Socialnih demokratov naporna, saj poleg soočenj in intervjujev poteka tudi na terenu.
Tanja Fajon na improviziranem kegljišču, kjer kandidati za poslance SD in njihovi podporniki po vsej Sloveniji rušijo vlado. FOTO: Leon Vidic/Delo
Tanja Fajon na improviziranem kegljišču, kjer kandidati za poslance SD in njihovi podporniki po vsej Sloveniji rušijo vlado. FOTO: Leon Vidic/Delo
1. 4. 2022 | 05:00
1. 4. 2022 | 12:24
7:51

V primerjavi s svojima največjima konkurentoma na letošnjih parlamentarnih volitvah, predsednikom SDS Janezom Janšo in predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, je Tanja Fajon intenzivneje vpeta v kampanjo. Prvi se namreč (še) ne udeležuje soočenj in redko daje intervjuje, drugi pa nima vzpostavljene omembe vredne terenske organizacije stranke, ki bi jo lahko obiskoval.

SD velja poleg SDS, delno pa tudi Nove Slovenije, za stranko z najmočnejšo in najbolj razvejeno lokalno organizacijo med političnimi strankami. Zato je kampanja stranke osredotočena predvsem na promocijo kandidatov stranke v vseh volilnih enotah. Tanjo Fajon smo spremljali v torek, ko je obiskala poslanske kandidate stranke na Jesenicah, Bledu in v Kranju, torej na Gorenjskem, ki sicer ni njihovo najmočnejše področje. Stranka namreč že več let ni imela svojega poslanca iz Gorenjske.

Preden je svojo pozornost usmerila proti kandidatom iz prve volilne enote, je bila Fajonova pod vtisom prvega pomembnejšega soočenja predsednikov strank na POP TV, ki je potekalo dan pred tem. Pozno v noč je s sodelavci analizirala svoj nastop na soočenju, izogniti pa se niso mogli seksističnim in mizoginim komentarjem na njeno držo nog v dve uri dolgem soočenju v studiu. Fajonovi so naslednji dan sicer godili viralni memi, ki so jo prikazovali kot superjunakinjo.

Glavna težava, s katero se na začetku kampanje spopadata Fajonova in SD, je, da stranka ni več glavna izzivalka SDS za zmago na volitvah, kar je veljalo vse do vstopa Roberta Goloba na slovenski politični parket. V SD še vedno niso vrgli puške v koruzo in še verjamejo v relativno zmago na levi sredini. Tudi mandatarskih ambicij, ki so do vstopa Goloba na politično sceno imele podlago v povolilnem sporazumu strank Koalicije ustavnega loka (Kul), Fajonova še ni pokopala. Na vprašanje, če bodo stranke Kula v primeru boljšega skupnega rezultata od Gibanja Svoboda vztrajale pri svojem mandatarju, ni dala enopomenskega odgovora, vsekakor bo počakala na razplet volitev.

Peter Bohinec, predsednik hokejskega kluba Sij Acroni Jesenice. FOTO: Leon Vidic/Delo
Peter Bohinec, predsednik hokejskega kluba Sij Acroni Jesenice. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Socialni demokrati smo ta hip zelo dobro pripravljeni na volitve. Smo v vrhu po zaupanju med ljudmi, v vrhu po kandidatkah in kandidatih ter ko govorimo o številu žensk in mladih na listah. Uspelo nam je prenoviti strukture v stranki, imamo močne strokovne ekipe in načrt za spremembe. Smo braniki socialne pravičnosti in demokracije,« Fajonova odgovarja na vprašanje, kako se bo SD vrinila v dvoboj za zmago med SDS in stranko Gibanje Svoboda.

Evropska poslanka namreč še vedno verjame, da je v Sloveniji dve tretjini državljanov, ki si želijo normalnosti. »V kampanjo vstopam zelo samozavestno in uživam veliko podpore na ulici, kar mi daje upanje, da imamo tudi med volivci podporo. Delamo, smo odprti za stike s civilno družbo in nevladniki ter strokovnjaki. To je tisto, kar nas bo v prihodnjih tednih popeljalo do zmage,« recept za želeno zmago svoje stranke razkrije predsednica stranke.

Veliki koaliciji bolj naklonjeni na terenu kot v centrali

Ker je poleg sodelovanja med SD in Gibanjem Svoboda občutiti tudi rivalstvo, smo Fajonovo spet vprašali, ali je po volitvah mogoča kombinacija, katere rezultat bi bila velika koalicija med SDS in SD. »Dokler vodim to stranko, ni mogoča nobena kombinacija, po kateri bi Socialni demokrati vstopili v vlado s stranko Janeza Janše. Tudi s strankami sedanje koalicije, ki kršijo ustavo in zakone, vnašajo nemir s cinizmom in diskreditacijo političnih nasprotnikov, ne moremo sodelovati,« odgovarja Fajonova. Dodaja, da je političarka, ki stavi na dialog, ki posluša in sodeluje, takšno politiko pa bo vodila tudi naprej.

Odnos med obema strankama je specifičen tudi na terenu. Na Jesenicah, kjer so podporniki kandidatke za poslanko Vere Djurić Grozdek na improviziranem kegljišču rušili vlado in vrteli kolo vladne (ne)sreče, je neodobravanje glasno izrazil tam navzoči član SDS. Vodja volilnega štaba SD Jan Škoberne nam je pojasnil, da to ni nič nenavadnega in da se jim skoraj na vsakem (volilnem) dogodku SD pridruži opazovalec iz SDS, ki nato opažanja sporoča pristojnim v svoji stranki.

Janez Černe, podžupan Kranja in kandidat za poslanca SD. FOTO: Leon Vidic/Delo
Janez Černe, podžupan Kranja in kandidat za poslanca SD. FOTO: Leon Vidic/Delo

Čeprav se je Fajonova jasno izrekla o možnosti velike koalicije, pa teren stranke SD tradicionalno utripa in razmišlja nekoliko drugače kot centrala na Levstikovi. »Na državni ravni trenutno ni mogoča, saj je na desni strani problem komunikacija. Na lokalni kranjski ravni pa moram povedati, da zelo dobro sodelujemo z vsemi parlamentarnimi strankami. Na lokalni ravni ni ideoloških razlik, pogovarjamo se o komunalnih zadevah in izboljšavah za občane,« na vprašanje, kako na možnost velike koalicije gledajo na lokalni ravni, odgovori Janez Černe, podžupan mestne občine Kranj in kandidat SD za poslanca.

Napetosti med centralo in terenom stranke smo lahko spremljali na kongresu stranke jeseni 2020, ko je bila favorizirana izvoljena Fajonova, njen protikandidat, glasnik terena stranke, koroški poslanec Jani Prednik, pa je odščipnil približno tretjino glasov. »Stiki so zdaj precej intenzivnejši in bolj konstruktivni. Stranka se mora konsolidirati pred volitvami. Z garnituro na Levstikovi dobro sodelujem, imamo zelo dobre odnose s centralo,« o stanju odnosov Levstikova–teren pove Černe.

Fajonova bo do konca kampanje obiskala kandidate stranke v vseh osmih volilnih enotah po državi. »S plakati ne bomo zmagali na volitvah,« pravi Škoberne, ki kot veliko dodano vrednost svoje stranke izpostavi 11.000 njihovih članov, na katere se lahko zanese pri izvedbi kampanje od vrat do vrat.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine