V nadaljevanju preberite:

Med drugim je, že dvajset let, odprto vprašanje umetne oploditve, ki je v obravnavi pred ustavnim sodiščem in nima nobene zveze s spolno usmerjenostjo, ampak predvsem s pravicami žensk, samskih ali v paru. Upam, da bomo v prihodnje našli konsenz, da to ni zdravljenje neplodnosti, ampak samo ena od oblik, kako lahko ženska zanosi, če si to želi, pravi Rajgljeva. Tehnologija to omogoča, nismo več v kameni dobi, kjer bi bil mogoč le en način zanositve.

Ne smemo pozabiti na probleme na področju transspolnosti, opozarja, pravno priznanje spola v dokumentih je vezano na medicinsko obravnavo, kar je obremenjujoče tako za prizadete pa tudi za zdravnike. Ni potrebno, da zdravnik odloča o pravni identiteti posameznika. Ta se lahko definira na podlagi samoopredelitve, na podoben način kot verska ali politična pripadnost, zdravniki pa skrbijo za zdravstveno, telesno in psihično dobrobit ljudi. Politika, tudi leva, se boji to načeti, je pa čas, da se to vprašanje resno odpre.

Na drugih področjih prav tako ne bodo izginili problemi, na primer glede diskriminacije pri zaposlitvi ali nasilja, ki temelji na spolni usmerjenosti. Sprejetje zakonodaje ne pomeni, da manjšinska okoliščina in ranljivost, ki iz nje izhaja, izgineta.

Na srečo pa imajo žrtve zdaj pravni okvir, da se lažje uprejo, kot so se nekoč, je v intervjuju še povedala Barbara Rajgelj.