Rozana Šuštar krivi konkurenco

»Zaradi vloženih izvršb dobaviteljev smo bili prisiljeni predlagati finančno prestrukturiranje podjetja,« je povedala Rozana Šuštar, direktorica in solastnica podjetja Marinblu, ki se na Kozini ukvarja s predelavo, pakiranjem in prodajo rib. Še vedno vztraja, da za vsemi prijavami inšpekcijskim službam, ki so jih prejeli, in medijskim linčem proti njim stoji konkurenca.

Marinblu v prisilni poravnavi

Rozana Šuštar, ki je skupaj z možem Borisom Šuštarjem lastnica podjetij Marinblu in Selea, se je lani junija znašla v središču pozornosti zaradi poročanja RTV Slovenija. Ta je prikazala fotografije indijskih delavcev, spečih na tleh, v prostorih nad proizvodnjo, posnetke žaljive komunikacije z zaposlenimi, ki so jih Šuštarjevi spremljali v živo preko video kamer, in domnevno pomanjkljive higienske razmere v proizvodnji. Boris Šuštar pa je javnosti znan kot nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, ki so ga v preteklosti obsodili zaradi korupcije. O uvedbi postopka prisilne poravnave za podjetje Marinblu, minuli teden, je zdaj poročal portal Necenzurirano. Kot je potrdil Miran Kos, ki ga je sodišče imenovalo za upravitelja podjetja, ima Marinblu več kot sto upnikov, ki jim dolguje okoli tri milijone evrov. Šuštarjeva v predlogu načrta finančnega prestrukturiranja predlagata 15-odstotno poplačilo imetnikom navadnih terjatev do leta 2027.

»Druge izbire nismo imeli, saj želimo posel nadaljevati in se tudi preseliti v nove poslovne prostore v Izoli, v katere smo vložili skoraj šest milijonov evrov, del (2,9 milijona evrov op. p.) pa smo pridobili iz evropskih sredstev,« pojasni Rozana Šuštar, ki poudari, da inšpekcijskim službam ni uspelo dokazati nobenih večjih kršitev, o katerih so poročali mediji. Po njenih besedah si njihovega propada želijo tekmeci na trgu – kdo, za zdaj ne želi razkriti. Zagotavlja pa, da njihovo podjetje uživa zaupanje trgovske verige Lidl in bank.

Koprsko okrožno državno tožilstvo je sicer na osnovi kazenske ovadbe proti Šuštarjevim lani jeseni vložilo obtožnico proti dvema osebama in dvema podjetjema zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Obdolžitve se nanašajo na kršenje urnika in neplačanih nadur za 24 delavcev ter na ponarejene evidence v zvezi s tem.