Rozana Šuštar, kljub vloženi obtožnici, zavrača očitke

»Niso nam uspeli dokazati, da bi bilo kar koli narobe z našo proizvodnjo, da imamo indijske delavce za sužnje ali da smo zlorabili evropska sredstva za gradnjo zasebne hiše. Zdaj pa iščejo dlako v jajcu,« je obtožnico, ki jo je v zadevi Marinblu vložilo koprsko okrožno tožilstvo, komentirala Rozana Šuštar.

Koprsko okrožno državno tožilstvo je sredi tedna vložilo obtožnico proti dvema osebama in dvema podjetjema zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Predkazenski postopek je pokazal, da 24 delavcev v podjetjih Marinblu in Selea v zadnjih dveh letih niso dobili plačanih dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, ni jim bila omogočena pravica do zakonsko predpisanega počitka, kršena so jim bila tudi določila o trajanju delovnega časa. Poleg tega so bili podatki v zvezi s številom opravljenih ur - ki jih mora imeti družba po zakonu vpisane v evidence - po dosedanjih ugotovitvah lažni. Posledično je v obtožbi tudi očitek o storitvi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. To navaja včerajšnje sporočilo za javnost vrhovnega državnega tožilstva.

Preiskavo začeli na pobudo Delavske svetovalnice

Koprsko okrožno tožilstvo je obtožnico vložilo po tem, ko je Delavska svetovalnica, nevladna organizacija, ki se bori za spoštovanje pravic delavcev, zaradi zaznanih nepravilnosti v pakirnici rib na Kozini, maja letos, vložilo kazensko ovadbo. Njihove sume pa je potrdila tudi kriminalistična preiskava, ki se je zaključila konec septembra.

Podjetji Marinblu in Selea sta ustanovila zakonca Rozana in Boris Šuštar (slednji je bil v preteklosti kot nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo obsojen zaradi korupcije). Obtožnica pa naj bi se - enako kot predhodna kazenska ovadba, ki jo je podala policija - nanašala na obe podjetji, Rozano Šuštar in njenega sina Tima.

»Z obtožnico nisem seznanjena,« pravi Rozana Šuštar. Glede očitkov na račun nespoštovanja delovnega časa in izplačil pa pojasni, da je njihov posel odvisen od naročil in tega, kdaj jim dobavijo ribe. Kot zagotavlja, so bili njihovi delavci plačani za vso opravljeno delo, dodatno so jim plačali tudi »čakalne ure«, ko je proizvodnja zastala bodisi zaradi zamud pri dobavi bodisi zaradi okvare stroja.

Na inšpekcijske odločbe so se pritožili

Na inšpektoratu za delo so nam pred mesecem povedali, so v zvezi s podjetjema Marinblu in Selea izrekli že za 26.000 evrov glob, ki so se med drugim nanašale na neizplačilo regresa, plač in odpravnin, zaposlitve tujih delavcev brez dovoljenj, v zvezi z nepravilnostmi glede varnosti in zdravja pri delu ter pomanjkljivih evidenc. Odločbe pa zaradi vloženih pritožb še niso pravnomočne.

Goran Lukić, predstavnik Delavske svetovalnice, ki so v zadevi Marinblu podali kazensko ovadbo.  FOTO: Nataša Čepar/Delo

»Največja stvar, ki so jo inšpektorji odkrili, je bila, da portugalska agencija, prek katere smo najeli indijske delavce, ni bila posebej registrirana v Sloveniji – čeprav je imela dovoljenje za poslovanje na območju Schengena. A so to uredili. V ostalih primerih pa je šlo za banalne zadeve - za nekega delavca, ki je pri nas delal 14 dni, nismo plačali regresa in odpravnine, v višini 23 evrov, ali da nismo imeli zapisanih navodil za upravljanje stroja v angleškem jeziku, ki naj bi ga indijski delavci razumeli,« razlaga Rozana Šuštar.

Pod močnim pritiskom, a delajo naprej

Po besedah sogovornice pakirnica rib na Kozini, kljub močnim pritiskom, dela naprej. Čeprav naj bi imeli veliko povpraševanja, delo poteka v eni izmeni z okoli sedem do osem proizvodnih delavcev, vseh zaposlenih pa je okoli dvajset. »Ko bomo preselili proizvodnjo v Izolo, kjer zaključujemo šest milijonov evrov vredno naložbo v nove prostore in opremo, bomo indijske delavce, ki trenutno delajo pri nas prek agencije, tudi zaposlili,« napove. Delavci, o katerih je širša javnost izvedela zaradi fotografij, ki so prikazovale njihova ležišča v skladiščnih prostorih nad proizvodnjo, so po zagotovilih Rozane Šuštar nastanjeni v sto kvadratnih metrov velikem stanovanju v Izoli in imajo na razpolago službeno vozilo. Tudi videonadzora zaposlenih med delom - po posredovanju informacijske pooblaščenke - ne izvajajo več.