Ovadili družino Šuštar

Kriminalisti koprske policijske uprave so po končani preiskavi na koprsko okrožno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo proti dvema osebama in dvema podjetjema zaradi suma kršitev temeljnih pravic delavcev in ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin. Ovaden je tudi domnevni pomočnik pri teh kaznivih dejanjih. Po neuradnih podatkih naj bi bili ovadeni člani družine Šuštar, ustanovitelji podjetij Selea in Marinblu, ki so se junija znašli v medijski aferi o izkoriščanju tujih delavcev.

»Nič ne vem o kakšni kazenski ovadbi,« je dejala Rozana Šuštar. Skupaj z možem Borisom je ustanoviteljica podjetij, ki se ukvarjata s pakiranjem in preprodajo rib na Kozini. Rozana Šuštar je ves čas ponavljala, da je bila medijska žrtev in da nobena izmed številnih inšpekcij, ki so jih obiskale, ni odkrila ničesar takega, da bi jim prepovedali nadaljnje delo. Še več, je rada poudarila, delajo bolje kot prej in načrtujejo selitev proizvodnje v Izolo. Tokrat nas je usmerila na njihovega odvetnika Milana Vajdo. »Nimamo informacij o ovadbi, je pa res, da sta bila Rozana Šušar in njen sin Tim na policiji in sta predala vso zahtevano dokumentacijo,« je povedal Vajda in dodal, da se nihče izmed delavcev v podjetjih Šuštarjevih ne čuti oškodovanega. Kazensko ovadbo je sicer, kolikor je znano, vložila Delavska svetovalnica, na katero so se pred meseci obrnili nekateri nekdanji delavci iz pakirnice rib na Kozini. Goran Lukić, predstavnik omenjene nevladne organizacije za zaščito delavskih pravic, o zaključku preiskave ni obveščen.

Očitki protipravnih ravnanj

Kriminalisti so v zvezi s tem primerom ugotovili, da je odgovorna oseba obeh gospodarskih družb v zadnjih dveh letih zavestno kršila pogodbo o zaposlitvi, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu in tako prikrajšala več kot dvajset delavcev za pravice, ki jim pripadajo. Hkrati pa naj bi ponarejala zakonsko zahtevane evidence o izrabi delovnega časa ter vanje vpisovala lažne podatke o opravljenih urah dela.
Predkazenski postopek je usmerjalo koprsko okrožno državno tožilstvo, pri obravnavi primera pa so zelo uspešno sodelovali tudi z inšpektoratom za delo, so sporočili s policijske uprave. Za kršitev temeljnih pravic delavcev je po različnih členih kazenskega zakonika predpisana zaporna kazen do treh oziroma petih let in vselej tudi denarna kazen. Za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin pa storilcu grozita dve leti zaporne kazni.