Reševanje vasi s posvojitvijo oljk

Ni veliko hujšega na svetu od zanemarjanja. Oljke v vasi Oliete v španski provinci Teruel so prav zaradi tega propadale. V vasi živi 300 prebivalcev, ki so vse življenje obkroženi z drevesi. Večina družin ima nekaj zemlje, na kateri je nekaj oljk. Vendar je Oliete na enem izmed najbolj puščavskih območij v Evropi. Zaradi izseljevanja s podeželja je sto tisoč oljkam grozilo, da se bodo posušile in odmrle. Vendar jim je pred štirimi leti priskočilo na pomoč na stotine »botrov«.

Enainštiridesetletni Alberto Alfonso je eden izmed številnih vaščanov, ki so se zaradi iskanja zaposlitve preselili v veliko mesto, v njegovem primeru v Barcelono. Zaradi pobiranja oljk se enkrat na leto vrne na družinsko kmetijo. Leta 2013 je opazil, da so sosednja polja prazna in zanemarjena. Ker jih ni nihče obdeloval, je bilo 70 odstotkov dreves zanemarjenih. »Rekel mi je: 'Vas umira. Nekaj je treba storiti',« je povedala 40-letna Sira Plana. Njen ded je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja vaški veterinar, njeni starši pa so se izselili v Madrid.

Alberto Alfonso in Sira Plana sta ustanovila nepridobitno organizacijo Apadrina un Olivo (Posvoji oljko). Upala sta, da bosta v vasi ustvarila nova delovna mesta, rešila sto let star ekosistem in povrnila življenje umirajočemu ozemlju. Volje za podvig jima ni manjkalo, a jima je za uresničitev ideje manjkal denar. Poleg tega večina dreves, ki sta jih hotela rešiti, ni bila v njuni lasti. Številna so podedovali ljudje, ki so zapustili kraj in niso imeli ne časa ne volje, da bi se vrnili. »Zadevo sva izvedla s pomočjo pravnega subjekta zemljiškega upravljanja. To je sporazum med dvema strankama, v katerem se ena obveže, da bo skrbela za naravno okolje, ki pripada drugi stranki,« je povedala Sira Plana.

Darilo za posvojitev: dva litra oljčnega olja 

Mlada računalniška inženirja, ki ju je Alfonso srečal leta 2013 na zabavi v Londonu, sta se spoprijela s problemom denarja. Edini način, kako razširiti poziv za zaščito dreves prek vaških meja, je bil internet. Računalniška inženirja Pablo García in Adrián Martin – ter njegov brat José Alfredo – sta fotografirala vsa ogrožena drevesa ter vsako opremila s kodo. Nato sta jih na internetu ponudila ljudem s pripisom, da lahko za 50 evrov na leto posvojijo posamezno drevo. Donatorji ob vsaki predelavi oljk dobijo v zameno dva litra oljčnega olja.



Računalniška inženirja sta izdelala uporabnikom prijazno spletno stran, ki je v povezavi z družabnimi mediji in občasnimi nastopi v medijih povečala prepoznavnost Olieteja. Prvo leto so zbrali 500 donacij, leto 2017 pa končali z 2450 donacijami, večinoma iz Francije in Nemčije.

Nicole Escolier, 68-letna Francozinja, je botra dreves v Olieteju. »Sem prava Mediteranka. Oljke me spominjajo na moje francoske in alžirske korenine. Ko je moj mož naletel na ta projekt, mi je podaril posvojitev drevesa. Trenutno imava štiri,« je povedala. Zakonca vsaj dvakrat na leto obiščeta vas.

 

Rastejo oljne, raste vas

Nepridobitna organizacija je od ustanovitve rešila več kot 7000 dreves in ustvarila 14 delovnih mest. Dve službi sta zasedli družini iz drugega predela Španije. Ob njuni priselitvi je vas pridobila osem otrok. Zaradi njih lokalna šola ostaja odprta. Leta 2016 je vas dobila stiskalnico za oljčno olje. V preteklosti je že imela tri, a je zadnja izmed njih pred več kot desetletjem prenehala delovati.

Socialistični župan Olieteja Ramiro Alfonso je prepričan, da je pobuda v veliko pomoč mestnemu svetu, ki se, tako kot številni drugi, bori proti izseljevanju s podeželja. »V vas so vrnili življenje, pritegnili družine z otroki, spodbujajo tudi kulturne dejavnosti. Upadanje prebivalstva je ena izmed pomembnejših skrbi na ruralnih območjih. Pobudniki ohranjanja dreves želijo ustaviti ta trend,« je povedal.



Štiriintridesetletni Raúl Garcia se je zaradi Apadrina un Olivo preselil iz rodne Málage v Oliete, da bi začel na novo. Po izobraževanju v lokalnih podjetjih je začel upravljati stiskalnice za olje. »Z ženo sva vesela, otroci so veseli. Najin najstarejši otrok je prvič naredil test iz angleščine,« se je pošalil. »Vendar se je treba na tukajšnje življenje privaditi. Zime so hude, zato potrebuješ sonce ali vsaj malo družbe. Včasih pa tega tukaj ni.«

Zdaj, ko se je nepridobitna organizacija postavila na noge, sta njeni glavni prioriteti trajnost in preživetje. Ustvarili so linijo oljčnega olja, ki ga oglašujejo kot poročno darilo, ter podloge iz oljčnih vej. Te so primerne za podjetja, ki hočejo podariti zaposlenim darilne košare. Izdelke prodajajo tudi restavracijam in trgovinam.

Vsak mesec v vasi priredijo obisk »drevesnih botrov«. V zadnjih štirih letih so gostili več kot 3000 botrov. »To presega finančno donacijo. Vzpostavljajo se pristne povezave, donatorji pa se seznanijo s težavami, s katerimi se spoprijemamo v teh krajih,« je povedala Sira Plana.

Pozitivni učinki so že opazni. V vasi je več otrok kot pred nekaj leti, ponovno so odprli majhno stiskalnico za oljčno olje, polja so znova označili in njive so očiščene ter ozelenjene. Starodavne oljke v Olieteju niso več pozabljene.