V nadaljevanju preberite:

Pokojninska reforma, kot kaže, ne bo prinesla rahljanja omejitev za delo upokojencev, o čemer je v zadnjem času več pobud, tako delodajalcev, ki bi z delom upokojencev reševali pomanjkanje delovne sile na nekaterih področjih, kot tudi Omrežja e-seniorji 55+, ki opozarjajo, da je pokojnina nedotakljiva, jemanje pokojnine osebi, ki še dela, pa je po njihovem mnenju kršenje pravic upokojencev. Na ministrstvu za delo namreč menijo, da je sedanja ureditev dela upokojencev ustrezna, tako pa ocenjujejo tudi na Zpizu.

Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravico do dela pokojnine koristi približno 20.000 upravičencev, 16.000 jih prejema del pokojnine v višini 40 odstotkov, preostalih 4000 pa v višini 20 odstotkov. Približno 5000 se jih odloča za institut delne pokojnine, pri čemer ponovno vstopajo v obvezno zavarovanje od najmanj dve uri na dan oziroma deset ur na teden do sedem ur na dan oziroma 35 ur na teden.

Upokojenci lahko opravljajo še druge oblike dela, ki pa ne vplivajo na samo izplačilo pokojnine, to so na primer pogodbe civilnega prava, kot sta avtorska pogodba in pogodba o delu, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo in pod določenimi pogoji tudi dopolnilna dejavnost na kmetiji. Zlasti podjemna pogodba, ki jo vse bolj uporabljajo tudi v gostinstvu, kmetijstvu in drugje, pa ni najbolj ugodna.

Na ministrstvu za finance pravijo, da je vsakršen predlog o spremembah davčne zakonodaje, ki predstavlja uvajanje posebne davčne obravnave zgolj ene skupine zavezancev, treba temeljito proučiti z vidika enake obravnave davčnih zavezancev v enakih položajih, pa tudi z vidika širših posledic, ki jih tak ukrep lahko povzroči.