V nadaljevanju preberite:

»Presenetljivo je, da se zelo malo ljudi, pa tudi vlad, zaveda razsežnosti in pomena srebrne ekonomije,« ugotavlja dr. Boris Cizelj, predsednik Društva za ekonomijo znanja (DEZ). Slovenija se na tem področju srečuje z resnimi izzivi, ki terjajo ozaveščanje, krepitev politične volje in reorganizacijo družbe, to so pravi odgovori na podaljševanje življenja.

Samo družbe, ki bodo sposobne dovolj hitro in kakovostno odgovoriti na globalne demografske spremembe, bodo te lahko izkoristile za pospešen razvoj v korist vseh svojih članov, je prepričan dr. Cizelj. »Vrednost evropske srebrne ekonomije se je od leta 2015 do 2023 dvignila s 3700 na 6400 milijard evrov, dosegla je 32 odstotkov BDP v Evropski uniji. Z njo je povezanih 88 milijonov delovnih mest ali 38 odstotkov vseh. Globalna srebrna ekonomija je po obsegu tretja ekonomija na svetu, takoj za ZDA in Kitajsko.«

»V dolgoživi družbi je za razvijanje srebrne ekonomije pomembno, da imajo upokojenci priložnost delati še naprej, če zmorejo in želijo. Vrsta opozoril namreč nakazuje koristnost dodatnega dela zaradi pomanjkanja delovne sile z izkušnjami,« pravi dr. Jože Gričar, zaslužni profesor, ki je zelo aktiven v Omrežju e-seniorji 55+. Leta 2022 je bilo v Sloveniji med delovno aktivnimi prebivalci 1,4 odstotka starejših, kar je skoraj 13.000 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več.

V Omrežju e-seniorji 55+ si v okviru srebrne ekonomije prizadevajo za nedotakljivost pokojnine aktivnih seniorjev. Menijo, da je jemanje pokojnine osebi, ki še dela, kršenje človekovih pravic. V zvezi s tem v Omrežju e-seniorji 55+ predlagajo spremembo predpisa, in sicer, da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.