V nadaljevanju preberite:

Ko je bil varstveni dodatek (VD) leta 2012 spremenjen iz pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) v socialni prejemek, se je bistveno poslabšal socialni položaj mlajših upokojenk in upokojencev, že dolgo opozarjajo v Sindikatu upokojencev Slovenije (Sus). Dostopnost tega prejemka se je drastično zmanjšala, kar ponazori podatek, da je bilo leta 2011, ko je bil VD še v sistemu PIZ, 46.764 prejemnikov VD, prihodnje leto, ko je postal socialni prejemek, pa le še 13.016.

»Novi zakon o socialnovarstvenih prejemkih je leta 2012 opredelil možnost pridobitve VD za trajno nezaposljivost, ali nezmožnost za delo, ali starost, in sicer višjo od 63 let za ženske in višjo od 65 let za moške. Poleg tega je bil uveden pogoj vračila prejetega zneska varstvenega dodatka dedičem v primeru dedovanja premoženja, pozneje pa tudi obveza otrok, da vzdržujejo svoje starše. Takrat je bila ukinjena tudi pravica do državne pokojnine iz sistema PIZ za ljudi brez dohodkov in so tudi ti lahko uveljavljali pravico do socialnega prejemka ob izpolnjevanju pogojev,« razloži Metka Roksandić, podpredsednica Sindikata upokojencev Slovenije (Sus).

Čeprav je bil konec leta 2016 omiljen pogoj lastništva premoženja, se je število prejemnikov VD kot socialnega prejemka od leta 2017 do januarja 2023 povečalo s 16.493 na 20.020 in nato leta 2023 na 25.775, to pa pomeni dobro polovico števila prejemnikov VD iz leta 2011, ko je bil ta še pravica v PIZ.

V Susu že več let opozarjajo na visoko stopnjo revščine med samskimi starejšimi, predvsem upokojenkami, prejemnicami vdovske oziroma družinske pokojnine. »Vsi analitični podatki, ki so na voljo, to nazorno poudarjajo. Potrebne so sistemske spremembe socialne zakonodaje, povezane z VD, ki bodo omogočile upravičencem in upravičenkam dejanski dostop do VD in s tem zmanjšanje števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine,« pravi Roksandićeva.