Razbijmo predsodke: rak ni nalezljiv!

V svetu vsake tri minute zdravniki enemu od otrok postavijo diagnozo rak, kar pomeni vsako leto 400.000 novo obolelih otrok in mladih do 19. leta. Pri nas za rakom zboli od 70 do 80 otrok letno, deset do petnajst jih bitko z njim tudi izgubi. Tolažilno je, da umrljivost v tej populaciji zadnja leta upada in da je mogoče pozdraviti že skoraj 80 odstotkov otrok z rakom.

Rak je po podatkih Onkološkega inštituta tretji najpogostejši vzrok smrti pri mlajših od 15 let - za poškodbami in prirojenimi nepravilnostmi -, v svetu pa celo drugi. Otroci in mladi najpogosteje zbolevajo za levkemijo, vsak peti tudi za tumorjem osrednjega živčevja.

Stroka ugotavlja, da gre vzroke za nastanek raka pri otrocih iskati predvsem v dednosti, redkeje v okolju, kjer med nevarnostne dejavnike sodijo ionizirajoče sevanje, sončni žarki, okužbe z nekaterimi virusi in bakterijami, kemični dejavniki ter socialno-ekonomski status.

Najpogostejša je levkemija

Za najpogostejši rak v otroški dobi velja levkemija. Vsak tretji novo odkriti rak pri otrocih v svetu je »rak krvi«, vzroki pa so le slabo znani. Stroka omenja štiri osnovne vrste levkemije. Podatki evropskih registrov raka kažejo, da je incidenčna stopnja levkemij pri otrocih še pol stoletja nazaj rasla povprečno za 0.7 odstotka letno, v zadnjih dvajsetih letih pa že po odstotek letno, pri čemer prednjačijo države z višjim ekonomskim statusom. V Sloveniji je bilo najslabše leto 2013 z odkritimi 27 novimi primeri t. i. kronične mieloične levkemije.

Raka pri otrocih ne gre enačiti z rakom pri odraslih. V resnici o otroškem raku ljudje vedo relativno malo, mnogi so celo napačno prepričani, da otroški rak ne obstaja in da je to le bolezen starejših. Najhujši zmotni predsodek pa je, da je nalezljiv. Zaradi stranskih učinkov zdravljenja mnogi otroci izgubijo lase, so imunsko oslabljeni, imajo težave z gibanjem, z utrujenostjo in vrstniki jih zato pogosto ne sprejmejo.

Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) lahko dejavniki okolja in opuščanje nekaterih slabih navad, kot so alkohol, kajenje in prehrana, zmanjšajo smrtnost pri odraslih, obolelih za rakom, celo do 40 odstotkov. Večina rakov pri otrocih izbruhne v prvih letih življenja, pri čemer je stopnja preživetja – tako SZO – »impresivna«. Po petih letih od diagnoze je v razvitih evropskih državah ozdravljenih 80 odstotkov obolelih otrok. Za primerjavo: med odraslo populacijo je takih le 55 odstotkov.

Farmacevti so zatajili

V Evropi vsako leto odkrijejo raka pri 35.000 otrocih in mladostnikih. Če temu prištejemo raka pri odraslih Evropejcih, se številka približa 3,7 milijona.

Pri SZO ugotavljajo, da v farmacevtski industriji preprosto ni dovolj zanimanja za razvoj zdravil za male rakave bolnike. Od 150 zdravil proti raku, ki so jih razvili v zadnjem desetletju, so jih za otroke odobrili le devet.

Trenutno v Evropi živi okrog pol milijona ljudi, ki so jim v otroštvu odkrili raka. Žal so v vzhodni Evropi stopnje preživetja raka pri otrocih petino nižje kot drugje po Evropi.

Posledice: tihotapljenje zdravil z zahoda in dolgotrajne zdravstvene težave pri dveh tretjinah preživelih z rakom v otroštvu zaradi nedovoljene uporabe zdravil za odrasle.