Kliše je zastarel: bitka z rakom ni ne draga ne zapletena

Ljubljana – Rakava obolenja vsako leto zahtevajo življenja 9,6 milijona Zemljanov, kar je več, kot jih umre za aidsom, malarijo in tuberkulozo skupaj. Zato rak ostaja svetovni epidemiološki problem številka ena. Prognoze so slabe: do 2030 naj bi za rakom umrlo že 13 milijonov ljudi. V Sloveniji, kjer rak vsako leto vzame skoraj 6000 življenj, živi več kot sto tisoč oseb z eno od oblik raka. Naj znanost še tako napreduje, pred rakom ostaja bolj ali manj nemočna. Čeprav … Stroka trdi, da bi lahko preprečili od tretjine do polovice rakavih obolenj. Le kako?

Odgovor je v »trojni« preventivi: živeti zdravo, cepiti se in živeti v čistem okolju. Prvi dve sta individualni odločitvi vsakega od nas, tretja je -  sistemska, odvisna tudi od vladnih podpor in financiranja preventivnih zdravstvenih programov. Brez nujnih ukrepov ozaveščanja o raku in o strategijah boja proti njemu bodo še naprej umirali milijoni ljudi – ne da bi jih njihove nacionalne politike uspele ozavestiti o tem, da lahko približno tretjino primerov raka preprečimo že z zmanjšanjem vedenjskih in prehranskih tveganj, ki jih predstavljajo kajenje, neustrezno prehranjevanje, telesna neaktivnost, alkohol … Nekatera rakava obolenja je mogoče učinkovito preprečevati tudi s cepljenjem - denimo proti virusu hepatitisa B (HBV) in virusu humanega papiloma (HPV), ki pomagata zaščititi pred rakoma jeter in materničnega vratu.
 

Raki tretjega tisočletja

Po podatkih Zveze za mednarodni nadzor raka (UICC) so samo leta 2018 diagnosticirali več kot osemnajst milijonov novih primerov raka – od teh 9,5 milijona pri moških. Najpogostejši raki so rak pljuč, dojk in kolorektalni rak ali rak debelega črevesa in danke. Za prvima dvema je v 2018 zbolelo 4,2 milijona ljudi – za pljučnim skoraj 2,1 milijona ali malenkost več kot za rakom dojk, kolorektalni rak so odkrili pri 1,8 milijona bolnikov. Moški tega tisočletja najpogosteje zbolevajo za rakom pljuč, prostate in debelega črevesa ter danke, ženske za rakom dojk, debelega črevesa in danke ter pljuč.



V 2018 je rak zahteval 9,6 milijona življenj po vsem svetu, najvišji davek je pobral rak pljuč – prek 1,7 milijona ljudi je umrlo za njim, za kolorektalnim rakom še prek 880.000, za rakoma želodca in jeter dvakrat po 780.000 oseb …

Pet milijonov jih priložnost zamudi

Še bolj strašljiv kot so številke o vedno novih obolelih, je podatek, da bi bilo mogoče skoraj pet milijonov primerov raka dojk, materničnega vratu, debelega črevesa in ustnice, na leto odkriti prej in učinkoviteje zdraviti. Kadar je rak odkrit v zgodnji fazi in ustrezno zdravljen, je možnost preživetja za več kot pet let večja, kot če je bolezen že napredovala. Poleg tega je zdravljenje bolnikov, ki so jim raka odkrili v zgodnji fazi, dva do štirikrat cenejše, so izračunali. Po eni od ameriških raziskav, denimo, znašajo nacionalni prihranki iz zgodnje diagnostike celo  26 milijard dolarjev letno.

Rak Slovence vse bolj ogroža

Po podatkih iz registra raka se povečujeta tako groba incidenčna kot  umrljivostna stopnja: prva se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju narašča v povprečju za odstotek na leto, za prav toliko se povečuje letna umrljivostna stopnja. Več kot polovico povečanja gre pripisati staranju prebivalstva. Brez tega dejavnika je slika bolj obetavna:  umrljivost zaradi raka zlasti od srede 90. let upada, kar je tudi posledica uspehov pri zdravljenju. Toda ker se prebivalstvo naše države zelo hitro stara, se bo predvidoma povečevalo tudi število novih primerov raka. Skoraj šestdeset odstotkov novo odkritih rakov pri Slovencih so raki kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč in dojke – in vsi so povezani z nezdravimi navadami.
 
Slovenski onkologi pričakujejo, da bodo nacionalni preventivni presejalni programi za rake debelega črevesa in danke (SVIT), dojk (DORA) in materničnega vratu (ZORA) ter s tem zgodnje odkrivanje bolezni zmanjšali zlasti umrljivost. Poseben izziv državam so redke rakave bolezni, ki jih je manj kot šest na sto tisoč primerov. Skupaj redki raki v Sloveniji predstavljajo okrog četrtino vseh novo ugotovljenih primerov raka – letno jih odkrijejo pri kakšnih tri tisoč osebah.

 

Svetovna liga proti raku

Svet se proti raku, ker ta mori globalno, tako – globalno – tudi bojuje. V Zvezi za mednarodni nadzor raka (UICC) ocenjujejo, da bo največji porast raka v tem desetletju prizadel države z nizkim in srednjim dohodkom, ki so najmanj »opremljene za soočanje s socialnimi in ekonomskimi vplivi bolezni«. Zato je še toliko bolj pomembno, da ukrepi zgodnjega odkrivanja in pravočasne diagnoze postanejo del nacionalnih načrtov za nadzor raka, skupaj s konkretnimi ukrepi za izboljšanje preprečevanja, zdravljenja in oskrbe. Z izvajanjem naštetih ukrepov bi lahko vsako leto rešili do štiri milijone življenj. Kajti bitka z rakom ni niti draga niti zapletena, poudarjajo v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). To so zastareli klišeji, ki so pripeljali do astronomskih posledic v gospodarstvih in ekonomijah držav, ki se raku niso odločno postavile po robu. »Paketom« splošnega zdravstvenega varstva  nobena vlada ne bi smela »pozabiti« dodati storitev za preprečevanje, zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje raka – skupaj s paliativno oskrbo … Rak ni le rezultat dejavnikov tveganja, ki jih ni mogoče obiti, to so starost, genske mutacije, dednost, slabši imunski sistem denimo zaradi presaditve organov … Tveganje za raka povečuje predvsem naša izbira - alkohola, prehrane, fizične (ne)aktivnosti, tobaka, ionizirajočih sevanj, okužb …



 

Tobak

 
Milijarda Zemljanov kadi, čeprav jih kajenje vsako leto pokoplje šest milijonov; vsak dan tudi deset Slovencev. Tobačni dim, kot navaja WHO, vsebuje prek sedem tisoč kemikalij. Vpliva večine ne poznamo, dvesto petdeset od njih je dokazano škodljivih, vsaj za petdeset od njih pa je mogoče reči, da povzročajo raka. Skoraj 80 odstotkov kadilcev prihaja iz držav z nizkim in srednjim dohodkom – to je iz držav, kjer je osveščenost o bremenu raka najnižja.
 

Nekativni in (pre)debeli?

 
Če ste odgovorili pritrdilno, pomeni, da ne nadzorujete tveganja za razvoj raka. Stroka navaja, da so raki na požiralniku, debelem črevesju, dojkah, ledvicah … povezani s prekomerno telesno težo.
 

Se opijate?

 
Alkohol pomeni tveganje za številne vrste raka, vključno z rakom ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, kolorektuma in dojk. Število smrti, ki jih zdravniki povezujejo z alkoholom, se približuje pol milijona


 

Okužbe

 
Še pred dobrimi petimi leti so kar petnajst odstotkov rakov povezovali z infekcijskimi povzročitelji. Delež tovrstnih rakov se je v razvitih državah Evrope tedaj sukal okrog petih odstotkov, v Afriki do desetkrat toliko. Kar poldrugi milijon rakov, ki jih je mogoče pripisati okužbam, »nastaja« v manj razvitih državah, kjer ni na voljo cepiv, ki dokazano zmanjšujejo tveganje za raka jeter in materničnega vratu.
 

Onesnaženje ubija

 
Štirje milijoni ljudi mu podležejo vsako leto v Evropi. Umazan zrak samo v tem delu sveta skrajšuje življenjsko dobo za 8,6 meseca na prebivalca. A to je le davek, ki ga izstavlja zunanji zrak. Milijoni ljudi v svetu prezgodaj umirajo tudi zaradi onesnaženega zraka v gospodinjstvih, kjer kuhajo in se ogrevajo na trda goriva, kar podvoji tveganje za nastanek pljučnega raka zlasti med nekadilkami.
 
»Rakavi« poklici 
 
Po ocenah stroke je za človeka »poklicno« rakotvornih prek štirideset snovi, ki  jim je lahko izpostavljen na delovnih mestih. Poklicni kancerogeni so povezani zlasti z rakom na pljučih, mezoteliomom in rakom mehurja. Mezoteliom, rak zunanje sluznice pljuč ali prsne votline, je posledica dela z azbestom.
 

Nekatera sevanja ne rešujejo življenj

 
Sevanje v medicini pomaga reševati življenja, medtem ko sta ultravijolično (UV) in sončno sevanje za človeka kancerogena. Po podatkih WHO  so naprave za porjavitev, ki oddajajo UV žarke, razvrščene tudi kot rakotvorne.