V nadaljevanju preberite:

Na valentinovo pred devetimi leti je bil uradno odprt zavod Ljubhospic, ki ga je pred desetletjem ustanovila Lekarna Ljubljana. Še vedno je edini stacionarni hospic v Sloveniji in še vedno nima sistemskega vira financiranja, saj ni uvrščen v socialni in zdravstveni sistem. To pa povzroča številne težave.

Tako na primer ne morejo izvajati izobraževanj in prakse za zdravstvene delavce. Kljub številnim potrebam po namestitvi, ko obupani svojci kličejo, da ne morejo pridobiti ustrezne dokumentacije za namestitev, v Ljubhospicu opažajo, da se je med stavko zdravnikov občutno zmanjšalo napotovanje v Ljubhospic, 70 odstotkov bolnikov je namreč napotenih iz bolnišnic. Včasih se zgodi, da morajo bolniki za prevoz plačati iz lastnega žepa, kar iz oddaljenega kraja lahko znaša tudi 500 evrov.

Spomnimo, da je Lekarna Ljubljana za ta namen hišo na Hradeckega ulici od Mestne občine Ljubljana (MOL) odkupila za 2,4 milijona evrov. V njej je prej pet let svoj program hiše hospica izvajalo Slovensko društvo hospic (SDH) – takrat ga je vodila sedanja vodja Ljubhospica Tatjana Fink –, ki je MOL plačevalo najemnino in je z delovanjem hiše hospica imelo nenehne denarne težave ter zato zadnje leto ni sprejemalo bolnikov.