Prihodnji teden že prvo gradbišče na Linhartovi

Prometno središče Ljubljane in s tem celotne države bo prihodnji dve oziroma tri leta zaradi urejanja nujne infrastrukture postalo gradbišče, kar bo močno vplivalo tako na življenje Ljubljančanov kot na vseh, ki v mesto prihajajo z javnimi prevoznimi sredstvi. Ko bo zgrajen Potniški center Ljubljana (PCL) in bodo urejene prometnice okoli njega in do avtocestnega obroča, pa se bo najgrša evropska avtobusna (in železniška) postaja spremenila v najlepšo in vzor za vse druge, je prepričan župan Zoran Janković.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je danes ob predstavitvi projekta PCL v ljubljanski mestni hiši poudarila, da je po več kot petnajstih letih - ali štiridesetih od prvih idejnih projektov - končno govor o izgradnji, ki se je z urejanjem infrastrukture na nadvozu nad Dunajsko pred meseci že začela, prihodnji teden pa se bo začela prenova Linhartove ceste. »Motenj bo veliko,« napoveduje Bratuškova, do dve leti bo življenje napeto, brez usklajevanja vseh deležnikov pa bi bilo kaotično. Dela bodo potekala postopoma, po odsekih, kdaj in kako, pa še ni mogoče napovedati.

V javnem delu projekta so partnerji Mestna občina Ljubljana (MOL), infrastrukturno ministrstvo in Slovenske železnice (SŽ). Strošek države bo znašal po besedah Alenke Bratušek okoli 200 milijonov evrov, dela na javni infrastrukturi pa naj bi zaključili do konca leta 2025. Strošek SŽ je po besedah Dušana Mesa, generalnega direktorja Slovenskih železnic, ocenjen na okoli 70 milijonov evrov. Skupna vrednost javnega dela projekta in vseh zasebnih (to sta projekt Emonika in Vilharia slovaškega Corwina) bo po Jankovićevi oceni - vključno z gradnjo stanovanj mestnega stanovanjskega sklada - ob zaključku dosegla okoli milijardo evrov.

Partnerji v javnem delu projekta PCL so država, MOL in SŽ. Na fotografiji: ministrica Alenka Bratovšek, župan Zoran Janković in direktor SŽ Dušan Mes. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Za udobje potnikov

Dušan Mes je pojasnil, da bo celotna ureditev ob potniški postaji podrejena potnikom, vse ostalo bo, razen najbolj nujnih storitev, na zasebnem delu. Avtobusna postaja bo imela namesto 28 po novem 42 terminalov. Tako bo severno od tirov na novi avtobusni postaji 30 terminalov za medkrajevni promet in 12 terminalov južno od tirov za mestni, primestni in mednarodni promet. Poleg tega je predvidenih tudi do 23 dodatnih funkcijskih mest za avtobuse, SŽ pa bodo poskrbele tudi za parkirišča na obrobju mesta. Po ukinitvi sedanje avtobusne postaje z novo ne bo upravljala družba Avtobusna postaja Ljubljana, temveč same Slovenske železnice ali (avtobusna družba v delni lasti SŽ) Nomago.

Ob vsem delu bodo motnje seveda tudi v železniškem prometu. Sedanje zamude so posledica številnih gradbišč na tirih in nadomestnih prevozov, saj avtobusi pač stojijo v prometni gneči. Med gradnjo nadvoza nad Dunajsko bo sto tovornih in 500 potniških vlakov vsak dan vozilo po enem tiru, ob gradnji nadhoda pa predvidoma po dveh tirih. A drugače ne gre - prometa skozi ljubljansko vozlišče ni moč preprosto ustaviti.

Na predstavitvi projekta so glavno besedo sicer dobili strokovnjaki. Tako je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora v svojem imenu in v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko, ki je nedavno predstavila kritičen pogled na projekt PCL, dejal, da je projekt glede na predhodni postopek v dobrem pomenu očitno bistveno spremenjen in da nanj, vsaj za zdaj, nima pripomb.

Obojestranski rumeni pasovi, pločniki in kolesarske steze

Ob ureditvi okoliških ulic in cest bo potrebno urediti tudi vso podzemno infrastrukturo (voda, kanalizacija, energetski in komunikacijski vodi), kar se na Vilharjevi dogaja že nekaj mesecev. Poglavitno vodilo pri pripravi projekta je bilo po besedah Roka Avsca iz projektne družbe Elea iC izboljšanje razmer za potnike in najvišja mogoča raven za pešce in kolesarje. V javnem delu projekta bodo tako nadgradili železniško postajo in celotno železniško infrastrukturo z nadhodom med železniško in novo avtobusno postajo, ureditvijo cestnih podvozov na Dunajski in Šmartinski pri Orto baru in preureditvijo obstoječega podhoda, kjer bo ločeno voden kolesarski promet. Uredili bodo tudi Vilharjevo, ki bo med Dunajsko in Železno enosmerna, Masarykovo in Trg OF pa spremenili v bulvar. Vse širitve cest (Linhartove, Masarykove, Šmartinske in Železne) v štiripasovnice so namenjene ureditvi rumenih pasov v obe smeri, obojestranskih pločnikov in kolesarskih stez. Vse bo dostopno za osebe z oviranostmi, dostopi na perone bodo s tekočimi stopnicami, v nadhodu pa bo tekoči trak. Seveda bo treba urediti še vse dostopne ceste do krožišča Žale, preurediti Flajšmanovo in Pokopališko za enosmerni promet.

Predvidena sečnja dreves je bila za splošno javnost velik zadržek. Boštjan Račič, projektant iz studia Krajinaris, je povedal, da bo nekaj dreves res treba posekati, nekaj jih bodo presadili, nekaj jih bo ostalo, precej pa bo na novo zasajenih. Na tem območju je trenutno 199 dreves, po zaključku projekta pa jih bo 292, imela pa bodo tudi izboljšane pogoje za rast.

Morda krožna proga po središču

V mestnem potniškem prometu za zdaj večjih sprememb ne bo, so pa po besedah Petra Horvata, direktorja LPP, v Ljubljani razdalje zlahka obvladljive peš. Z avtobusne in železniške postaje je dostop do osrednjega postajališča mestnih avtobusov na Bavarskem dvoru že zdaj mogoč tudi z mestnimi linijami s Trga OF, po ureditvi Potniškega centra pa se bo v nočnem času to osrednje postajališče premaknilo na Masarykovo. Če bo treba, bo uvedena tudi nova krožna (brezplačna) linija z električnimi vozili po trasi od Potniškega centra na Slovensko in po njej na Karlovško, pod gradom ter po Resljevi nazaj na PCL. Tudi sicer strokovnjaki in župan Janković ne izključujejo drugačne prometne ureditve južno od PCL (torej Miklošičeve, Kolodvorske, Resljeve in Njegoševe).

Vse dopolnjujoče storitve bodo v zasebnem delu projekta PCL, ki ga financira madžarski investitor. RAČUNALNIŠKI PRIKAZ: Mendota Invest