Neomejen dostop | že od 9,99€
Kljub napovedim, da naj bi socialni partnerji že na tej izredni seji ekonomsko-socialnega sveta dodelali uskladitev minimalne plače, bo, kot kaže, treba na konkretne številke počakati še nekaj tednov. Minister za delo Luka Mesec napoveduje, da jo bo, vsaj okvirno, sporočil na začetku decembra, in obljublja, da bo upošteval oba socialna partnerja. Zdi se, da bo delodajalce uslišal pri časovnici, glede zneska pa je, po izjavah sodeč, bliže sindikatom.
Prezgodaj je še, da bi govorili o višini, pravi Mesec, v čigar rokah je izključna pristojnost za določanje minimalne plače. Dva zelo pomembna vhodna podatka še manjkata za to, da bi že zdaj vedeli, kje bo postavljena spodnja meja vrednotenja dela za polni delovni čas. Prva je stopnja inflacije med lanskim in letošnjim decembrom, ki bo znana sredi januarja, druga pa usoda davčne zakonodaje. Poslanci so namreč v četrtek obravnavali novelo dohodninskega zakona, ki določa, da se prihodnje leto splošna dohodninska olajšava zviša na 5000 evrov namesto na 5500 evrov, kot je predvidel veljavni zakon Janševe vlade, ki je načrtoval nadaljnje postopno zvišanje splošne dohodninske olajšave do 7500 evrov leta 2025. Po noveli Golobove vlade pa bi se ustavila pri 5000 evrih.
A ker je SDS vložila zahtevo za posvetovalni referendum – z utemeljitvijo, da je v času visoke inflacije nesprejemljivo, da se neto plače nižajo – in še ni jasno, ali bodo vsi postopki lahko tako hitro zaključeni, da bi novela zakona lahko začela veljati 1. januarja 2023, se zdaj še ugiba, kateri od zakonov bo veljal v prihodnjem letu. Kar pa je v tem kontekstu pomembno za delodajalce – ker je govor o neto zneskih, bi njih, ob višji splošni olajšavi, dvig v bruto bruto znesku stal manj.
»Vladna izhodišča so, da se mora minimalna plača prihodnje leto uskladiti po dveh merilih – prvi so minimalni življenjski stroški, drugi pa je stopnja inflacije, ki bo znana 15. januarja. Socialna partnerja sta pričakovano precej daleč pri številkah, ki naj bi jih minimalna plača dosegla. Koliko bo višja, bom predstavil v kratkem,« je strnil Luka Mesec in dodal, da bodo učinki obeh zvišanj znani januarja. S tem je ustregel delodajalskim organizacijam, ki enotno vztrajajo pri enkratni uskladitvi minimalne plače januarja, in to za medletno inflacijo.
»Del dviga življenjskih stroškov je zajet tudi v inflaciji. Razlika med minimalno in povprečno plačo je med 21 članicami EU, ki poznajo instrument minimalne plače, najnižja prav v Sloveniji,« je ponovil Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Dodal je, da se zavedajo stisk zaradi draginje, a hkrati opozoril, da recesija trka na vrata. O zneskih pa se tudi tokrat predstavniki gospodarstva niso izrekali.
Sindikati po drugi strani vztrajajo pri dveh korakih, najprej uskladitev z na novo ugotovljenimi življenjskimi stroški, potem z inflacijo. »Predlagali smo še upoštevanje tistega dela zakona, ki določa možnosti, da minimalna plača za več kot 20 odstotkov presega minimalne življenjske stroške, upoštevaje stanje v gospodarstvu, na trgu dela, rasti cen življenjskih potrebščin. Naša pričakovanja so med 870 in 900 evri neto,« je sindikalno stališče povzela Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in vladi očitala, da je dvig obljubila že za november.
Ministrstvo za delo je socialnim partnerjem predstavilo tudi osnovna merila, po katerih bi podjetja lahko vstopala v sheme za čakanje na delo in skrajšani delovni čas. Denar za to bo šel iz proračunske rezerve, v kateri je, po besedah Luke Mesca, za pomoč prebivalcem in gospodarstvu prihodnje leto namenjenih 1,2 milijarde evrov. »Podpiramo pripravo izhodišč, a dokler gradiva ne bomo videli, se do tega ne moremo določneje opredeljevati. Odločevalce pozivamo, da interventni zakon sprejmejo čim prej, kajti stanje v gospodarstvu je vse slabše. Če se bo odlašalo, bo agonija še večja,« je komentiral Šimonka.
1,2
milijarde evrov znaša proračunska rezerva za pomoč prebivalcem in podjetjem
Da nekaterih pomembnih elementov shem še ne poznajo, ugotavlja tudi Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam, v katerem pa podpirajo napoved, da bo zakon vseboval varovalke prepovedi odpuščanja v času prejemanja pomoči, prepoved opravljanja nadur, in tudi določila, da najnižje nadomestilo za ta dva ukrepa ne sme biti manjše od minimalne plače.
Vladna stran je sindikatom, ki so izrazili ogorčenje nad novim osnutkom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je je prišel v javnost te dni, včeraj zagotovila, da se ta umika iz razprave. »Dogovorili smo se, predhodno sva do enakega sklepa prišla s predsednikom vlade, da do referenduma zaustavljamo vse aktivnosti, povezane z novo ureditvijo. Ta bo odvisna od njegovega izida. Če bo večina proti, bomo v zelo hudih težavah, ker bo 1. januarja začel veljati zakon, ki radikalno spreminja sedanjo ureditev in postavlja v nevarnost 22.000 oskrbovancev domov za starejše, ki bodo zaradi neizpolnjevanja zakonskih meril, izgubljali pravice,« je pojasnil Luka Mesec. Po njegovem mnenju bo morala prihodnja zakonska ureditev izhajati iz sistema, ki ga že imamo, in ga nadgrajevati, predvsem pa je treba poiskati vir financiranja. Če bo večina na referendumu glasovala za, bo, po njegovem mnenju, končni rezultat znan že 5. decembra, saj ni treba preverjati zavrnitvenega kvoruma.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji