Sindikati za 15-odstotni dvig minimalne plače

Socialni partnerji bodo prihodnji petek znova sedli za mizo, da bi našli skupni jezik o uskladitvi minimalne plače. Kljub konstruktivni razpravi z vsebinskimi argumenti, kot so poudarjali vsi vpleteni, na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) niso prišli do dogovora, na kakšen način in za koliko bodo najnižji prejemki za polni delovni čas v prihodnje višji.

Minister za delo Luka Mesec napoveduje vsaj 850 evrov neto, sindikati so prepričani, da je 877 evrov neto bolj prava številka.

Pri določanju višine minimalne plače je, po zakonu, ki to ureja, treba slediti dvema gabaritoma – minimalnim življenjskim stroškom in inflaciji. Vlada je kot izhodišče za pogajanja na ESS predlagala, kar so pred tem že zahtevali sindikati: dvig minimalne plače v dveh korakih. V prvem bi znesek prilagodili novi oceni minimalnih življenjskih stroškov, ki je, po izračunih Inštituta za ekonomska raziskovanja, 670 evrov.

Minimalna plača jih mora, kot določa zakon, presegati vsaj za 20 odstotkov. To pomeni dvig bruto minimalne plače s sedanjih 1074 na 1133 evrov (približno 5,5 odstotka) oziroma dvig neto zneska s 778 na 804 evre (3,2 odstotka). Drugi korak bi sledil januarja z uskladitvijo novega bruto zneska z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin decembra leta 2022 glede na december leta 2021.

Mesec ne izključuje, da bi bil lahko dvig enoten januarja

»Ob upoštevanju obojega skupaj lahko rečem, da bo minimalna plača v letu 2023 vsaj 850 evrov neto, pri čemer imajo delodajalci pomisleke na več ravneh,« je po seji ESS strnil minister Luka Mesec, ki sicer ne izključuje, da bi bil lahko dvig enoten januarja, a ob upoštevanju obeh dejavnikov. Prepričan je, da mora minimalna plača zagotavljati dostojno življenje, hkrati pa ima tudi razvojno funkcijo.

S tem ko se že po zakonskih določilih vsako leto usklajuje, »dviga palico, čez katero morajo podjetja skočiti«, preden so bile vgrajene te avtomatične varovalke, pa je, po Meščevih besedah, gospodarstvo raslo v širino, z malo dodane vrednosti, v višino pa ne. Prihodnje leto naj bi začeli pogovore o novem plačnem modelu, ki bi omogočal rast plač tudi za srednji razred.

Po mnenju sindikalne strani številke, za koliko se mora zvišati minimalna plača zaradi življenjskih stroškov in inflacije, niti niso predmet pogajanj. »Pogovarjamo se lahko kvečjemu o tem, koliko več kot 20 odstotkov bo minimalna plača presegla minimalne življenjske stroške. Stanje v gospodarstvu in na trgu dela je dobro, vsi relevantni kazalniki so daleč najboljši, v primerjavi s prejšnjimi leti,« je stališče predstavnikov delojemalcev povzela Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki pričakuje, da bo prihodnje leto minimalna plača 877 evrov neto. »To pomeni 15-odstotni dvig, ki je najbrž največji v zgodovini, ne zdi pa se nam prevelik in ne preveč ambiciozen,« je poudarila Lidija Jerkič.

Slediti mora povišanje drugih plač

Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam je izrazil tudi pričakovanje, da mora dvigu minimalne slediti tudi povišanje drugih plač v javnem in zasebnem sektorju. Na uravnilovko, ki je posledica obstoječega sistema, ko druge plače ne sledijo vsakoletnemu dvigu minimalne plače, stalno opozarjajo tako sindikati kot delodajalci.

Da morajo slednji nuditi plačo, s katero lahko zaposleni živijo, se strinja tudi Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije. »Gospodarstvo mora to preživeti in se prilagoditi, že zaradi inflacije je potreben korak naprej. O konkretnih številkah pa se bomo pogovarjali prihodnji teden. Najti bomo morali konsenz,« je dejal Trobiš, ki upa, da bo svoje prispevala tudi država z olajšavami, da bodo delavci pri istem bruto znesku prejeli višje neto izplačilo. Po njegovem mnenju minimalna plača odraža odnos države.

Delodajalci pa si veliko obetajo tudi od nove sheme za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ki jo bodo prav tako pretresali prihodnji teden, saj bo to marsikateremu podjetju pomagalo, da prebrodi zimo.