Rak prostate je stvar sramežljivega moškega in njegove intime

»Moški več vedo o reproduktivnih organih pri ženskah kot o svojih organih; med temi pa vedo le za tiste, ki jih je mogoče videti na zunaj,« je bil na posvetu na temo presejalnega programa za raka prostate, ki ga je pripravil državni svet, kritičen dr. Erik Briers, podpredsednik Europa Uomo, ko so ga vprašali za nasvet, kako se lotiti presejalnega programa za raka prostate in kako moške ozavestiti o njem.

Ker je rak prostate »zelo specifičen, tiče se sramežljivega moškega in njegove velike intime«, se je v vsakem primeru najprej treba lotiti ozaveščanja moških o njem, še preden presejalni program za to vrsto raka sploh zaživi, je bil jasen dr. Briers. Presejalni program za raka prostate je v Sloveniji na dobri poti, da se pridruži trem že obstoječim kakovostnim, uveljavljenim in mednarodno priznanim presejalnim programom, ki rešujejo življenja: Dori, Zori in Svitu. Ni pa še mogoče natančno napovedati, kdaj se bo to zgodilo …

Kot je še dejal dr. Briers, ki je leta 2001 sam zbolel za rakom prostate, je ozaveščanje moških sicer zahteven zalogaj glede na to, da večina evropskih moških, kot je dejal, v vprašalnikih na to temo sploh ni vedela, »da ima prostato, še manj, kako deluje«.

Igor Antauer FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zato je treba v aktivnosti ozaveščanja privabiti vse organizacije, ki lahko pomagajo, tudi organizacije pacientov, je menil. Igor Antauer, predsednik društva uroloških bolnikov, pa je v zvezi s tem dodal: »Bolniki z rakom prostate se čutijo stigmatizirane. A gre za posledico avtostigme, ker menijo, da niso več moški. Ne stigmatizira jih družba.«

Kako torej pristopiti do moških? »Na mehak način, ne s kladivom. Ker kladivo lahko ubija. Treba je govoriti ne o bolezni, temveč o moških, ki imajo prostato, povedati, čemu služi, in povedati, da lahko tudi zbolijo,« je bil slikovit dr. Briers, ki je potegnil tudi vzporednico na področju rakavih obolenj med Belgijo in Slovenijo. Primerjava kaže, je dodal, da je v Sloveniji umrljivost višja pri skoraj vseh oblikah raka: »To je za vas pomemben podatek ...«

INFOGRAFIKA: Delo

Sicer pa umrljivost pri raku prostate ni visoka, a narašča, je dejal Briers: »V Belgiji deset odstotkov moških dobi diagnozo, ko je rak že v fazi metastaz in ga ni mogoče več zdraviti; lahko ga le obvladujemo. Pri raku pljuč lahko okrog 19 odstotkov raka preprečimo s prenehanjem kajenja oziroma prek sekundarnih vplivov; določene oblike raka je mogoče preprečiti s cepljenjem. Okrog 25 odstotkov rakov je mogoče preprečiti, a pri raku prostate takih rešitev nimamo.«

Presejanje da, toda naj bo enotno

Doc. Dr. Tomaž Smrkolj FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Trenutno ima raka prostate v Sloveniji dobrih 16.000 moških. Starost in genetika, dejavnika torej, na katera ni mogoče vplivati, sta najpogostejša vzroka za njegov nastanek, prevencije pa razen o pomenu ozaveščanja o zgodnjem odkrivanju ni, pravi dr. Tomaž Smrkolj iz Združenja urologov Slovenije ter predstojnik kliničnega oddelka za urologijo.

Zato je treba čim bolje oceniti biološko starost moškega, kar je po njegovem zahtevna naloga. Kdo naj jo oceni? Ali bomo presejali vse moške nad 50. letom? Kdaj naj poteka ta ocena? To je le nekaj dilem, pravi dr. Smrkolj in zaključi: » Leta 2023 je v Sloveniji živelo več kot 291.000 moških med 50. in 69. letom. To so ogromne številke za zgodnje odkrivanje, presejanje in v končni fazi za zdravljenje. Smo za presejanje, a mora potekati stopenjsko, organizirano, in ko se bomo za to odločili, tudi enotno v vsej državi.«

Vsako leto 450 smrti

Presejalni program raka prostate, ki ga samo pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri več kot 1400 moških in za katerim jih vsako leto umre okrog 450, ima zeleno luč vlade, tudi aktivnosti tečejo že več kot leto in pol, toda kdaj se bo pridružil že obstoječim, Dori, Zori in Svitu? Kot je bilo slišati, nekateri podzakonski akti še čakajo na dopolnitev, prav tako bo treba zagotoviti stabilni vir financiranja, opremo in kadre – tudi za diagnostiko in zdravje, ne le za presejanje. Da se mora to zgoditi čim prej, so si bili edini udeleženci posveta, ki so ga ob mesecu, ki opominja na pomen zdravja moških, movembru, pripravili v državnem svetu. Ali kot je dejal predsednik Marko Lotrič: »Kraljica med vsemi ukrepi ostaja preventiva – tudi z vidika dodatnih obremenitev zdravstvenega sistema.« Za primerjavo: po podatkih Europe Uomo stane zgodaj odkriti rak 15.000 evrov, če ga odkrijejo v kasnejši fazi, pa več kot 200.000 evrov.

Zlata Štiblar Kisić FOTO: Blaž Samec/Delo

Direktorica Onkološkega inštituta (OI) Zlata Štiblar Kisić je spomnila, da je v skladu z novimi priporočili sveta EU iz leta 2022 tudi presejalni program raka prostate, ki je drugi najpogostejši rak, zaradi katerega umirajo slovenski moški, v Evropi pa tretji. Priložnostno presejanje za raka prostate pri nas žal ni učinkovito zmanjšalo njegovega bremena, je dodala. Od oktobra lani OI vodi dveletni projekt Peter, PrEsejanje za raka prosTatE v Republiki Sloveniji. Namen je zagotoviti strokovne in organizacijske podlage za organizirano presejanje. Ministrstvo za zdravje je v 2020 vzpostavilo državno komisijo za presejalne programe, v okviru državnega programa za obvladovanje raka pa so v 2022 vzpostavili strokovne skupine za najpogostejše rake, med njimi tudi za raka prostate.

Dr. Urška Ivanuš, vodja državne komisije za presejalne programe na OI, poudarja, da pri raku prostate preventive ni. Zato: ko govorimo o raku prostate, govorimo o presejanju, pravi: »Prej ko bomo raka odkrili, bolj uspešno ga bomo zdravili. A rak prostate se kljub ogromno presejanju ne odraža v manjši umrljivosti. Zdravstvena blagajna pa to vseeno občuti ...«