Umrla sovjetska skladateljica, ki se je znašla na črni listi KGB

Sofija Gubaidulina, ena največjih skladateljic 20. stoletja, je včeraj umrla v 94. letu starosti. Gubaidulinova je prejela več kot 40 nagrad in priznanj, med njenimi največjimi podporniki je bil tudi Dmitrij Šostakovič.

Gubaidulinova se je rodila leta 1931 v Tatarstanu v Sovjetski zvezi. Izjemni glasbeni talent je kazala že v zgodnjem otroštvu. Klavir je začela igrati pri petih letih, pri trinajstih letih pa je napisala svojo prvo skladbo. Njeno glasbeno izobraževanje se je začelo na konservatoriju v Kazanu, kjer je študirala klavir in kompozicijo, nato pa je študij nadaljevala na Moskovskem konservatoriju pod mentorstvom skladatelja Visariona Šebalina.

Izvrstna hrvaška pianistka po prvi aplavz v Ljubljano

Eden izmed najpomembnejših figur v življenju Gubaiduline ​je bil Šostakovič, ki jo je podpiral in ji svetoval, naj zaupa svojemu edinstvenemu občutku za glasbo. Ko je predsednik izpitne komisije na Moskovskem konservatoriju izjavil, da njeno pisanje simfonije sledi »napačni poti«, ji je Šostakovič stopil v bran rekoč: »Moja želja za vas je, da nadaljujete po napačni poti.« 

Zaradi duhovne glasbe pristala na črni listi

Gubaidulina je ustvarila številna izjemna dela, ki so definirala klasično glasbo 20. stoletja. Med njene najboljše skladbe spadata koncert za violino Offertorium in simfonija Stimmen... Verstummen.... Gubaidulinova je Offertorium napisala za latvijskega violinista Gidona Kremerja. Koncert je bil premierno izveden leta 1981 na Dunaju, vendar se ga Gubaidulina zaradi prepovedi izstopa iz Sovjetske zveze ni mogla udeležiti. Njena dela so pogosto izražala verska in duhovna sporočila, zaradi česar se je leta 1979 znašla na črni listi Sovjetske zveze.

Poleg koncertnih del je pisala tudi glasbo za filme, v katero je pogosto vključevala najrazličnejša tolkala, ki jih je raziskovala in uporabljala v svojih delih. Tolkalom pripisujemo velik pomen, saj so najosnovnejša glasbila in predstavljajo bistvo obstoja skozi glasbo, je skladateljica dejala za New York Times.

Sofia Gubaidulina je svoj drugi koncert za violino posvetila violinistki Anne-Sophie Mutter. FOTO: Joshua Roberts/Reuters

Ob smrti sovjetske skladateljice so se številni glasbeniki in orkestri poklonili njenemu delu in zapuščini, med njimi tudi Berlinska filharmonija in violinist Daniel Hope. »Sofia Gubaidulina je bila sila narave – vizionarka, ki je oblikovala zvok z alkimističnim dotikom. Njena glasba je bila hkrati šepet in obračun, področje, kjer sta se duhovno in fizično združila,« je dejal Hope za The Violin Channel.

Če bi vse življenje samo komponirala, mislim, da ne bi bila srečna

Gubaidulina je skozi svojo kariero razvila edinstven glasbeni slog, ki je združeval vplive Zahodne in svetovne glasbene tradicije ter izražal globoko duhovnost.

Leta 1996 je napisala koncert za violo in ga posvetila glasbeniku Juriju Bašmatu, leta 2007 pa je napisala drugi koncert za violino In Tempus Praesens za violinistko Anne-Sophie Mutter. Bila je tudi častna profesorica Konservatorija v Kazanu in Ameriške akademije umetnosti.