Neomejen dostop | že od 9,99€
Med 1600 osebami, ki pri nas vsako leto zbolijo za pljučnim rakom, eno najpogostejših in najbolj nevarnih oblik raka, je vse več žensk, kažejo podatki Državnega programa za obvladovanje raka. To po zadnjih podatkih pomeni več kot 600 obolelih žensk na leto, incidenca pa bo, kot pričakuje stroka, v prihodnjih letih še naraščala. Glavni dejavnik tveganja ostaja kajenje.
Faik Ajdarović je delal v kemični tovarni in kadil več kot dvajset let, preden so mu pri 59 letih diagnosticirali pljučnega raka. Diagnoza je bila postavljena prepozno, rak je že močno napredoval. Psihološko pomoč, ko je izvedel za diagnozo, je poiskal v društvu onkoloških bolnikov. »Včasih je težko prepoznati resnost simptomov, a takojšnja reakcija in pregled lahko bistveno vplivata na izid zdravljenja,« poudarja Ajdarović. Vse, ki so v dvomih, spodbuja, naj poiščejo zdravniško pomoč, kajti rak lahko ob »subtilnih simptomih« znova izbruhne … Z zgodnjim prepoznavanjem simptomov, kot so dolgotrajen kašelj, bolečine v prsnem košu in težko dihanje, so možnosti ozdravitve bistveno večje.
Bitko s pljučnim rakom samo v Sloveniji vsako leto izgubi okrog 1200 oseb. Vsak peti primer smrti zaradi raka pri nas povzroči prav pljučni rak. Kot pravi dr. Martina Vrankar, vodja strokovne skupine, ki je v sklopu državnega programa za obvladovanje raka pristojna za pljučnega raka, gre število obolelih žensk, ki se vztrajno povečuje v zadnjem desetletju, pripisati zamiku v porastu kajenja med ženskami, ki se je začel pred tremi desetletji. »Medtem ko se pojavnost pljučnega raka pri moških v zadnjih treh desetletjih bistveno ne spreminja, število obolelih žensk vztrajno narašča – trenutno na leto zboli več kot 600 žensk, pri čemer se pričakuje, da bo incidenca še naprej rasla. Žal raka pljuč še vedno odkrijemo v zgodnjih fazah le pri približno 20 odstotkih bolnikov, ki imajo v teh primerih 60-odstotno petletno preživetje, medtem ko pri metastatskem raku preživetje pade pod pet odstotkov,« pojasnjuje dr. Vrankar.
Glede na to, da kar 85 odstotkov primerov pljučnega raka povezujejo s kajenjem, je še vedno najbolj učinkovita zaščita pred to zahrbtno boleznijo preventiva – predvsem zmanjšanje ali opustitev kajenja.
V tem mesecu, ki je posvečen ozaveščanju o pljučnem raku, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije nagovarja javnost s kampanjo Kjer je dim, je tudi pljučni rak. Ozaveščanju sta namenjena tudi kampanjska spletna stran pljucni-rak.info in OnkoFON: 080 23 55.
Ozaveščanje javnosti o odgovornosti vsakega posameznika za lastno zdravje je poleg podpore obolelim glavno gonilo društva onkoloških bolnikov Slovenije. Stiske so tako ob soočanju z diagnozo kot pri spopadanju z boleznijo in v času okrevanja velike. Predsednica društva Ana Žličar je iskrena: »Ne pričakujemo takojšnjih rezultatov, saj vsaka odločitev, ki poseže v življenjske navade, potrebuje čas. Vendar, če s kampanjo sprožimo miselne procese, ki vodijo k tehtnim odločitvam za boljše zdravje, smo že naredili pravi korak.«
Pred več kot dvema desetletjema je tudi kantavtor Miki Vlahovič opustil kajenje. Odločitev ni bila lahka, se spominja: »Kadil sem skoraj desetletje, dokler se nisem nekega jutra zavedel, da ta navada resnično škodi mojemu zdravju. Ko sem se enkrat odločil za prenehanje, sem pri tem vztrajal in želim s svojo zgodbo opogumiti druge, da storijo enako.« Kot nekadilec Vlahovič prisega na življenje, ki je brez cigaret »polnejše in zdravo«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji