Sindikati sprejeli kompromis s stisnjenimi zobmi, delodajalci zadovoljni

Socialni partnerji so podpisali predlog novele pokojninske reforme. Dogodka se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, da podpis dokazuje pomen spoštljivega dialoga med socialnimi partnerji. »Socialni dialog je ključen, zato ga moramo voditi v konstruktivnem in spoštljivem tonu. Današnji podpis to dokazuje.«

Pokojninska reforma je po njegovih besedah nujna zaradi staranja prebivalstva in je treba poskrbeti, da bo sistem javnofinančno vzdržen. Zasledovali so tri cilje: poskrbeti za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, poskrbeti, da bo zdržal še dolgo, in da bodo pokojnine dostojne tudi takrat, ko se bodo upokojevale zdajšnje mlajše generacije.

Polovica plačuje manj, kot jim bo pripadlo pokojnine

»Pomembno je, da ne gredo spremembe na škodo sedanjih upokojencev,« je poudaril premier, »ravno obratno: s sistemskimi ukrepi smo vse dodatke administrativno razbremenili, letni dodatek sistemsko uredili, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna, in uvedli nov zimski dodatek,« je navedel premier. Prvi zimski dodatek bo izplačan že v letošnjem letu ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, potem pa se bo dvigoval do leta 2030 za dvajset evrov na leto.

Minister za delo Luka Mesec je prav tako poudaril nujnost reforme zaradi staranja prebivalstva. »Če danes rečemo, da je eden od petih prebivalcev starejši od 65 let, bomo čez 30 let v situaciji, ko bo eden od treh starejši od te starosti. To pomeni, da se razmerje med aktivnimi, tistimi, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, in tistimi, ki prejemajo pokojnino, bistveno spreminja.«

Minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da je izvedba reforme zelo pomembna tudi za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

S socialnimi parterji so reformo postavili na dveh izhodiščih: da smo vsi skupaj pripravljeni delati nekoliko dlje, a ne za slabše pokojnine, in da se ustrezno postavijo odmerni odstotki ter se pokojnine ustrezno usklajujejo z inflacijo in plačami. Da ne bi to prizadelo trenutnih upokojencev, so raztegnili prehodno obdobje ter vnesli ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev, ki slabo živijo, to so pravica do letnega in zimskega dodatka, razbremenitev varstvenega dodatka (do zdaj so morali vsakega pol leta dokazovati, da jih otroci niso sposobni finančno preživljati). 

Izračunali smo, kako zviševanje prispevkov vpliva na obdavčitev dela

Rešitev so našli v naslednjem konceptu: »V pokoj bomo šli z dobro odmerjeno pokojnino, zato odmerni odstotek postavljamo na 70 odstotkov. Se bo pa ta pokojnina potem zmerneje usklajevala, bolj z inflacijo kot s plačami,« je dejal Mesec. S podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun osnove za odmero pokojnine na 40 let brez petih najslabših let pa želijo bolj smiselno uveljaviti princip, da kolikor prispevam v pokojninsko blagajno, toliko solidarnosti bom v višini pokojnine od nje dobil, s čimer sistem postaja tudi bolj pravičen, meni Mesec.

Po predlogu pokojninske novele se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.

Posebno pozornost so po Meščevih besedah namenili ranljivim skupinam upokojencev, kot so invalidi, ki so najpogosteje pod pragom revščine. Pri tem uvajajo dva ukrepa: najnižja invalidska pokojnina ne bo več znašala 41 odstotkov najnižje osnove, ampak 50 odstotkov. Lani je bila 490 evrov, od 1. 1. 2026 pa bo 610 evrov, je eno od sprememb navedel minister za delo.

Kaj pravijo sindikati?

Sindikalna stran je današnji podpis predloga pokojninske reforme pospremila s priznanjem, da gre za kompromis, da rešitve niso idealne, so pa po pogajanjih s socialnimi partnerji boljše, kot bi bile glede na prvotna vladna izhodišča. Sindikati so v pogajanjih zasledovali cilj, da hkrati zaščitijo položaj sedanjih in bodočih upokojencev, so dejali.

Po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka. »Verjamem, da se bo tudi v času javne razprave pokazalo, kako zahtevno je to področje. Če smo skušali socialni partnerji iskati spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, bo javna razprava seveda razgrnila posamezne interese, probleme itd.,« je napovedala.

Po njenih besedah je sicer predlog sprememb bolj namenjen bodočim upokojencem kot pa sedanjim, »vendarle pa se je našel prostor za izboljšanje tudi njihovega položaja, pa da hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij, ker smo se tega lotili pravočasno«, je ocenila. Tako je po njenih navedbah prehodno obdobje za zvišanje upokojitvene starosti dovolj dolgo.

V zvezi svobodnih sindikatov pa so »s stisnjenimi zobmi pristali na to, da se ne povečujejo prispevne stopnje za delodajalce«, je priznala. Delavci trenutno namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo še enkrat več v pokojninsko blagajno kot delodajalci. »To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače,« je izpostavila.

Delodajalci zadovoljni

Delodajalci so ob podpisu izrazili zadovoljstvo, predvsem zato, ker ni dodatnih obremenitev za gospodarstvo, s čimer se njegova konkurenčnost ne bo poslabšala. »Če je bila na začetku, ob prvih izhodiščih, to misija nemogoče, smo v mesecih pogajanj lahko ugotovili, da je mogoče najti konsenz, da ne obremenjujemo, ampak razbremenimo gospodarstvo,« je poudaril predsednik združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Po njegovi oceni smo danes soočeni z vzdržnimi pokojninami, ki so stimulativne tako za mlade kot tudi za tiste, ki so pred upokojitvijo.

 FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

A pokojnine so tek na dolge proge, je opozoril. Med ključnimi težavami je izpostavil pomanjkanje delovne sile, zato je ob pokojninski reformi po njegovem mnenju treba razmišljati tudi o tem, da se Slovenija odpre za nove zaposlitve iz drugih držav, ki bodo prispevale k pokojninski blagajni.

Z dogovorom so zadovoljni tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je med ključnimi cilji izpostavila skrb za dostojne pokojnine sedanjih upokojencev in spodbudo za mlade, kot zelo pomembno pa je izpostavila tudi to, da se tistim, ki želijo delati dlje, to omogoči. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da je prevladal razum in da se s predlagano reformo ni dodatno obremenjevalo gospodarstva. »Če želimo, da bo gospodarstvo ostalo konkurenčno, in če želimo, da bomo imeli tudi delovna mesta, je treba poskrbeti tudi za razbremenitve,« je poudarila.