SDS: Premier je govoril o širokem konsenzu, a opozicije ni omenjal

Tako ugotavljajo v SDS, zatrjujoč, da so »vedno pripravljeni podpreti dobre rešitve, ki bi resnično prinesle rezultate«. Oglasila se je tudi koalicija.

Galerija

Predsednik vlade dr. Robert Golob je na Brdu gostil tretje srečanje ministric in ministrov Vlade RS ter poslank in poslancev strank vladne koalicije. FOTO: Leon Vidic/Delo

P. M.

19. 1. 2023 | 15:27

19. 1. 2023 | 18:59

6:10

A+A-

Na včerajšnji koalicijski vrh so se odzvali tudi v največji opozicijski stranki SDS. Ocene, pravijo, še ne morejo podati, »saj uradno nismo seznanjeni s številkami in predlogi, o katerih so se pogovarjali koalicijski partnerji«, glede na poročanje medijev, da imata vlada in ministrstvo za zdravje zdaj »poskenirano« stanje, pa v SDS pričakujejo, da bo »časovni okvir reševanja razmer v zdravstvu narejen z jasnimi in realnimi datumi, predvsem pa, da bodo ti datumi pri uresničevanju tudi upoštevani«.

Tudi predsednik vlade Robert Golob je včeraj govoril o širokem konsenzu, pri tem pa žal (ponovno) ni omenjal opozicije, ugotavljajo v SDS in zatrjujejo, da so »vedno pripravljeni podpreti dobre rešitve, ki bi resnično prinesle rezultate«. Tako bo prav na zahtevo poslanske skupine SDS že prihodnjo sredo v državnem zboru izredna seja, na kateri bodo poslanci obravnavali priporočila, ki jih je SDS javnosti predstavila že prejšnji teden.

Na vprašanje, ali bo v iskanje konsenza o zdravstveni reformi vključena tudi opozicija, je včeraj Robert Golob odgovoril, da se desnosredinske vlade reform ne lotevajo, potem pa o njih govorijo, ko so v opoziciji. Levosredinske vlade pa, da se reform lotevajo, potem pa jih ne izpeljejo. »Mi nameravamo biti drugačni,« je poudaril in dodal, da bodo konsenz iskali med tistimi, ki z njimi delijo iste vrednote krepitve javnega zdravstva.

Zaradi katastrofalnih razmer v zdravstvu SDS predlaga, da državni zbor sprejme nekaj priporočil, med drugim, da pozove vlado, da »nemudoma predlaga spremembo zakona o javnem naročanju, s katero se ponovno uvede sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala in tako cene medicinskega materiala v Sloveniji približa primerljivim cenam v drugih državah Evropske unije«. Tako pridobljena sredstva bi na predlog SDS sistemsko usmerjali v odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu in odpravo čakalnih vrst.

O zdravstvu tudi na seji SOS
Zdravstvena oskrba prebivalstva (reorganizacija, družinski zdravniki, zdravstvena mreža) je bila tudi ena od osrednjih tem 22. seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS). Županje in župani predsedstva SOS so potrdili nujnost prenove zdravstvenega sistema, vendar so izpostavili, da se spremembe ne smejo dogajati brez predhodnega usklajevanja načrtovanih posegov z lokalnimi skupnostmi. Te so namreč zavezane zagotoviti dostop do primarnega zdravstva za slehernega prebivalca in prebivalko.
Za lažje usklajevanje med ministrstvom in občinami pri načrtovanju področnih reform, bo SOS ustanovila strokovno skupino na področju zdravstva. Kot nosilci
organizacije in financerji primarnega zdravstva pa občine zahtevajo tudi formalno vključitev predstavnic in predstavnikov lokalne samouprave v Strateški svet za zdravstvo in v medresorsko delovno skupino za zdravstvo.

Državni zbor naj bi na predlog SDS vlado tudi pozval, da v tridesetih dneh v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva pripravi in predlaga nov plačni sistem v zdravstvu, obenem pa tudi predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh preostalih delih javnega sektorja ter da prične pogajanja za nov plačni sistem s tistimi deli storitvenega dela javnega sektorja, ki predstavljajo zaokroženo celoto in ki si želijo bodisi poseben plačni sistem bodisi poseben steber znotraj dosedanjega okvira.

Koalicija: Zagotovili bomo delujoč javno zdravstveni sistem

Dejstvo je, so popoldne sporočili koalicijski partnerji iz Gibanja Svoboda, SD in Levice, da iz leta v leto tako država kot državljani dajemo več denarja v slovensko zdravstvo. »Z denarjem upravljajo zdravstvene zavarovalnice, z večino sredstev, 4,5 milijarde evrov, pa ZZZS. Ob vsem denarju, ki gre v naše zdravstvo, je zdravstveni sistem na kolenih. Reforma zdravstvenega sistema bo zato celovita in ne bo prezrla nobenega od deležnikov, ki imajo danes odločilno ali pomembno vlogo v sistemu, vključno z ZZZS,« so zapisali in dodali, da se jim zdi pomenljivo, »da se zadnje dni s kritiko napovedane reforme oglašajo predvsem tisti, ki imajo ali pa so imeli v preteklosti v rokah vse vzvode za spremembe«. Ljudje spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu po njihovem zahtevajo upravičeno, koalciija pa jih bo poskusila udejanjiti »v najkrajšem možnem času«.

Tretji poziv državnega zbora vladi, ki ga predlagajo v SDS, se nanaša na pripravo zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki bi ga pripravili v sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami, strokovnimi, stanovskimi in drugimi interesnimi organizacijami zdravstva in združenj pacientov. Z njim bi »začasno aktivirali vse razpoložljive rezerve v vseh delih zdravstvenega sistema in dodatna sredstva za čimprejšnjo zagotovitev zdravstvenega varstva vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje« in opredelili »program za sistemsko vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev (zdravnikov in medicinskih sester), ki so zaradi neurejenih razmer v zdravstvu in neustreznega vrednotenja njihovega dela odšli za kruhom v druge poklice ali v tujino«.