Do včeraj so morale stranke peterice mandatarju Marjanu Šarcu sporočiti seznam svojih kandidatov za ministrske položaje. Znana so imena za vse resorje, tudi za tiste, ki so v razrezu pripadle LMŠ. Kdo so novi ministrski kandidati?

Ministrstvo za zdravje

Samo Fakin, 61-letni zdravnik, je kot nekdanji (odstavljeni) direktor celjske bolnišnice, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (zdravstvena blagajna) in direktor zdravilišča Thermana Laško (aprila letos so se po dveh letih razšli) odličen poznavalec zdravstva. To je v primerjavi s prejšnjo ministrico za zdravje neizmeren plus, ki pa ima vsaj dve črni luknji: formalno in vsebinsko. Prva je dejstvo, da ga je kompletna politika (leve, desne in sredinske stranke) v prejšnjem sklicu parlamenta kar dvakrat zavrnila kot kandidata za vnovično (tretje) vodenje zdravstvene blagajne. Če bi zdaj glasovali zanj, bi pohodili sami sebe. Vsebinska težava pa je, da Fakin v devetih letih vodenja ZZZS ni spremenil prav veliko za izboljšanje delovanja zdravstva. Včeraj je dejal, da so ga ovirali ministri, ki dejansko vodijo sistem. Zato – tako Fakin ­- je ministrski položaj zanj velik izziv. Kot minister bi prvenstveno poskrbel za pravočasni pretok informacij med deležniki v zdravstvu, učinkovitejše upravljanje sistema, upravljanje bolnišnic po modelu uspešnih gospodarskih družb, za kakovost zdravstva in informatizacijo. Zdravstvo potrebuje tudi več denarja, je dejal.



Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zdravko Počivalšek ima za sabo že en mandat ministra za gospodarstvo, ki ga je prevzel decembra 2014 po odstopu Jožefa Petroviča. Pred tem je bil Počivalšek 15 let šef Term Olimia iz Podčetrtka, še prej pa direktor Mlekarn Celeia. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir agronomije, zase pa pravi, da ni politik ampak gospodarstvenik, a si kljub temu želi še en ministrski mandat. Tudi zdaj bo najbrž v ospredju turizem, kjer želi v okviru SDH doseči upravljavsko konsolidacijo turističnih družb, eden prvih izzivov pa bo podržavljenje Istrabenz turizma. Počivalška čaka tudi 2. faza izgradnje tovarne avtomobilov Magna Steyr in uresničitev prizadevanj za podvojitev sredstev za spodbujanje naložb. Ena od nalog bo tudi zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva tudi v luči napovedanih večjih davčnih obremenitev bodoče koalicije. Čaka ga tudi obujanje lesne industrije, lesnemu direktoratu pa naj bi se zdaj pridružilo še gradbeništvo. Počivalšek se je doslej zavzemal tudi za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, a mu tega ni uspelo doseči.



Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Marko Bandelli, rojen 1967 v Trstu, je magister poslovnih ved. Skupaj z ženo vodita družbo Bandelli, ki se ukvarja s trgovino, proizvodnjo betona in betonskih izdelkov ter inovativnimi proizvodi. Od leta 2014 je bil župan Komna, vendar mu je funkcija prenehala, ker je bil letos izvoljen za poslanca na listi SAB. Zadolžen bo za čim boljše črpanje evropskih sredstev do zaključka trenutne finančne perspektive 2014-2020, ki Sloveniji omogoča dostop do 4,17 milijarde evrov evropskih sredstev. Slovenija je doslej dodelila 65 odstotkov in izplačala 16 odstotkov razpoložljivih sredstev. Po letu 2020 pa bo v veljavo stopil nov evropski proračun, ki bo Sloveniji prinašal manj denarja na dveh ključnih politikah, to sta kohezija in kmetijstvo. Manj denarja bo predvidoma predvsem za zahodno Slovenijo, ki je že zdaj v povprečju evropske razvitosti, z brexitom pa se bo relativna razvitost obeh slovenskih kohezijskih regij še povečala. Zato bo pomembno, kako se bo Slovenija izpogajala, da pridobi čim več denarja v prihodnjem proračunu EU.







Ministrstvo za kmetijstvo

Od septembra 2016 je Aleksandra Pivec, doktorica kemijskega inženirstva, zaposlena na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer državna sekretarka v kabinetu ministra. Vso kariero se je ukvarjala s pripravo in vodenjem razvojnih projektov, zlasti na območju Spodnjega Podravja, zato pozna postopke priprave evropskih projektov. Kot svetovalka za prenos tehnologij se spozna tudi na podjetniška svetovanja in izvedbo projektov prenosa tehnologij iz znanstveno raziskovalnih ustanov v gospodarstvo. Kmetijstva med dejavnostmi Pivčeve ni. Verjetno največji izziv nove ministrice za kmetijstvo bo oblikovanje novih, bolj Sloveniji prilagojenih pravil za razdelitev evropskega denarja med slovenske kmetovalce. Nov sistem bo moral podpirati tudi prilagoditev kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, kar pomeni tako povečanje sistemov za namakanje in prehod na ekološko pridelavo v povezavi z zdravjem in turizmom, kot premislek, ali je na prodnatih tleh smiselno gojiti koruzo.







Ministrstvo za okolje in prostor

Državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna je v preteklih mesecih zaznamovalo zavzemanje za projekt drugega tira med Divačo in Koprom, še prej je moral razčistiti očitke o nedoseganju izobrazbenih zahtev. Univerza v Ljubljani mu je priznala izobrazbo druge bolonjske stopnje iz ocenjevanja in upravljanja z okoljem. Leben je vodil Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja Pivka, bil del službe vlade za podnebne spremembe in vodil več evropskih projektov, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa je bil odgovoren za uvajanje okoljske oznake in eko inovacij, bil je vodja medresorske delovne skupine za zelena javna naročila, gradnjo in rekonstrukcijo cest in namestnik vodje medresorske delovne skupine za zeleno davčno reformo. Glavni izziv bo spraviti okoljske in prostorske tematike, ki jih v Sloveniji ne manjka, spraviti v postopke drugih resorjev, denimo financ, gospodarstva, kmetijstva in infrastrukture, ter sodelovati in najti skupne rešitve.







Ministrstvo za infrastrukturo

"Predsednica vlade, ki je Slovenijo v zelo težkih časih obvarovala pred trojko", se rada opiše predsednica stranke Alenke Bratušek. Ob podrtju avtocestnega viadukta v Genovi so nekateri slovenski gradbeniki opozorili, da je takrat vlada, da bi se izognila temu, da bi drugi krojili finančno usodo naše države, porabila ves denar za vzdrževanje cest, ki si zaradi tega izpada še niso opomogle. Bratuškova je magistrica menedžmenta, pred vstopom v politiko je bila direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. Po novem se bo ukvarjala z energetiko in prometom. Oboje čaka prehod za znižanje emisij in čist zrak. To bo tudi največji izziv. Energetski koncept je nared, a ne pove veliko. Pot do ciljev bo treba natančno opredeliti, to zahteva Komisija. V prometu bo treba enotno kartico za javni prevoz omogočiti vsem uporabnikom, železnice pa malce digitalizirati. Zaveza koalicije je spraviti tovornjake na vlake, poleg tega pa poskrbeti tudi za čistejše avtomobile. Tudi to se lahko poveže s turizmom in zeleno destinacijo.







Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Jernej Pikalo je 43-letni redni profesor politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede. V vladi Alenke Bratušek (2013–2014) je že vodil ministrstvo, za vodenje katerega se bo ponovno potegoval sedaj. Tedaj so ga zaradi projekta Državljanska vzgoja, pri katerem je sodeloval še pred ministrovanjem in po mnenju opozicije pridobil večjo premoženjsko korist, neuspešno interpelirali poslanci SDS. Pikalo slovi kot velik zagovornik javnega šolstva, zato bo zanimivo opazovati, kaj bo storil glede uresničevanja odločbe ustavne odločbe o enakem financiranju javnega in zasebnega osnovnega šolstva. Stranka SD, v kateri vodi strokovni svet za izobraževanje, je v minulem mandatu namreč predlagala spremembo ustave, s katero bi odločbo zaobšli. Vseskozi zagovarja povečanje sredstev za znanost in raziskave. To področje želi še tesneje povezati z gospodarstvom, pred njim pa bo težka naloga, kako poenotiti vse interese in spisati nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, na katerega strokovna javnost čaka podobno dolgo kot na zakon o visokem šolstvu. Tudi tega, zlasti koncesionarji pa tudi vse tri javne univerze, želijo čim prej, saj si poleg definicije javne službe v visokem šolstvu želijo še natančnejše regulacije koncesij in tržne dejavnosti.







Ministrstvo za kulturo

Kandidat za ministra za kulturo, resor sodi v kvoto SD, je profesor Dejan Prešiček, direktor ljubljanskega Konservatorija za balet in glasbo, profesor saksofona, solist in komorni glasbenik. Rodil se je decembra 1970 v Celju, študij saksofona je končal na Visoki šoli za glasbo v Frankfurtu, izpopolnjeval se je v Bordeauxu v mojstrskem razredu Jean-Marie Londeixa. Tam je prejel zlato medaljo in častno nagrado mesta Bordeaux za saksofon in komorno igro. Poučeval je tudi na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pred leti je bil umetniški vodja ljubljanskega svetovnega kongresa saksofonistov. Od leta 2009 je kot izredni profesor sodelavec Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer poučuje saksofon ter komorno glasbo. Je član pred dvema letoma ustanovljenega Baletno razvojnega sveta. Nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je izbor SD komentiral z izjavo, da kultura danes potrebuje ali močno politično osebnost, ali izjemnega strokovnjaka, ali prepoznavnega menedžerja, človeka, ki bo v vladi imel besedo, moč in avtoriteto, »absolutno nič od tega Prešiček nima,« je prepričan Rotovnik. Izzivov novemu ministru ne bo manjkalo, čaka ga urejanje položaja samozaposlenih v kulturi, sprememba kulturnega modela, prenova medijske zakonodaje, iskanje možnosti za nove investicije v kulturi in nikdar končani boj za dvig proračunskih sredstev za kulturo.