Predvolilno soočenje ni naredilo ne koristi ne škode

Ljubljana – Uradna volilna kampanja pred evropskimi volitvami se preveša v drugo polovico. Stranke in liste imajo še dobra dva tedna časa, da ljudi prepričajo, naj jim zaupajo svoj glas. Kandidati se na različne načine trudijo biti slišani, kako uspešni so pri tem, smo preverili po prvem televizijskem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank.

Za Janjo Božič Marolt, direktorico Mediane, ni bilo večjih presenečenj in nič izstopajočega. »To ni bilo soočenje, temveč uvodna predstavitev z glavnimi temami. Nikomur ne bo rezultata naredilo, niti mu ga ne bo poslabšalo,« meni.

Za Ireno Jovevo (LMŠ) ugotavlja, da toliko kot ima mladost prednosti, toliko se tudi pozna, da še ni dovolj izkušenj in znanja, kar je korektno priznala. Ni mogla biti suverena, je bilo pa bolje, da je bila medla, kot da bi bila napačna, ali kot da bi zavzela pozicijo žaljivosti ali pikrosti. »Takšne skrajnosti ji ne bi pritikale niti osebnostno niti stališča LMŠ ne sodijo v nobeno skrajnost. Odigrala je svojo vlogo, ni pa nič pridobila.«

Igor Šoltes (Desus) jo je z nastopom presenetil, ni bil niti zadržan niti kričav, Gregor Perič (SMC) je bil zmožen stvari povedati v zaokroženi celoti, ni pa bil zmožen dati jasnega odgovora na vprašanja.

Milan Zver je kritike na račun SDS, ki so jih večkrat izrazile Violeta Tomić, Tanja Fajon in Angelika Mlinar, mirno prenašal. »Nekdo bi to lahko razumel kot medlost ali mogoče naveličanost, lahko pa tudi kot spravljivo držo, v kateri je pa sicer jasno zagovarjal svoja, SDS-ova in Orbanova stališča, in to ne v slogu kritike ostalih, ampak na umirjen način.«

Retorika Zmaga Jelinčiča (SNS) ne preseneča več, presenetilo bi, če bi zavzel spoštljivo retoriko.

Tanji Fajon (SD) se vidi, da ima politično kilometrino, da zna govoriti, da zna vpletati čustva. Vse elemente, ki jih zahteva uspešna komunikacija, je uspešno vključila. Tudi Angeliki Mlinar (SAB) se pozna kilometrina. »Me je pa pri obeh motilo, da se niso osredotočale na svoje prednosti, temveč na napad na SDS. Violeta Tomić (Levica) je nastopila v imenu Levice in je to definitivno odigrala. Ljudmila Novak je bila retorično dobra,« še ocenjuje Janja Božič Marolt.

Teme za bolj skrajne poglede

Po mnenju Edvarda Kadiča, strokovnjaka za komunikacijo in osebnostni razvoj, so bile izbrane tematike nekoliko bolj pisane na kožo skrajnim pogledom razvoja EU. To je dobro izkoristil Zmago Jelinčič, ki s svojo preprosto retoriko, besednim pompom in glasnimi replikami tudi takrat, ko ni čas zanje, zna izkoristiti svoj trenutek pod žarometi.

»Milan Zver je vsebinsko sicer deloval korektno, njegov nastop pa je čisto preveč formalen, uniformen, spravljiv, z eno besedo: bled. O čem je že govoril? Angelika Mlinar, kljub poznavanju tematik in korektnem nastopu, deluje nekoliko eksotično in v tem trenutku preprosto še prezgodaj za resno kandidaturo.«

Podobno prezgoden za kandidaturo deluje tudi Gregor Perič, ki ima s korektnimi odgovori in nastopom, kateremu manjka le malo več nasmeška in sproščenosti, dobro podlago za nadaljnje pridobivanje simpatij volilnega telesa. V nasprotju z omenjenima pa Ljudmila Novak, s svojim dobrim nastopom in jasnim govorjenjem deluje kot oseba, katere čas je prišel za (ponovni) odhod v Bruselj, je prepričan.

Igor Šoltes bi sicer korekten nastop lahko začinil – glede na njegovo kariero na računskem sodišču, bi mu volivci verjetno z veseljem prisluhnili denimo okrog kakšnih stroškov, izdatkov, statistike ali celo nepravilnosti financiranja EU ter njegovih možnosti vplivanja na vse navedeno, še dodaja.

»Ireni Joveva dobronamerno predlagam kakšen resen tečaj javnega nastopanja. Razumem, da ji ni lahko na začetku politične poti, vendar pa ji bo negativna obrazna mimika ter nizka raven uporabe slovenskega jezika, v kombinaciji z očitnim nepoznavanjem pomembnejših mednarodnih tematik (kot je Trianonska pogodba), sčasoma zagotovo zaprla vrata do src evropskih volivcev,« razmišlja Kadič.

Violeta Tomič je, po njegovem mnenju, prepoznavna s svojim nekoliko arogantnim nastopom, ki pa prav zato hitro vodi v konflikt. »To smo lahko videli takoj, ko je, politično izjemno kratkovidno, nalila bencin na ogenj Jelinčiču z idejo, da smo si pač sami krivi, da begunci prihajajo k nam. Je res sama sebi najšibkejši člen?«

Višek soočenja pa je zanj, s sicer drugače korektnim nastopom, dosegla Tanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že tretjič kandidira na mesto poslanke kljub temu, da je nekoč zagovarjala idejo, da bi evropski poslanci morali v Bruslju preživeti največ dva mandata. »Njen odgovor, da so jo v kandidaturo napeljale okoliščine, ki kažejo na to, da bi šla Evropa brez njene prisotnosti lahko v napačno smer, mi je, milo rečeno, izvabil nasmešek na ustnice. Še dobro, da je tam že toliko let, saj bi brez nje verjetno že zdavnaj vse skupaj šlo v pogubo.«
 

Politikom manjka slovenstva

Kako pa je zadevo videl Jelko Kacin, nekdanji poslanec v Evropskem parlamentu?

»Razpravo sta umirjala in pritegnila mojo dodatno pozornost zelo izkušena Ljudmila Novak in Gregor Perič, najbolje pa je argumentirala in navzgor odstopala Angelika Mlinar, ki je imela tudi svež, drugačen in zelo evropski nastop, s poudarjenim slovenstvom, ki ga pri nas tako pogrešam. Milan Zver je bil ne glede na vse izkušnje objektivno v defenzivi, saj jim povezava z Orbanom in Salvinijem ne pomaga nikoli in nikjer. Najslabše se je znašla (ne prvič) predstavnica Violeta Tomić. Irena Joveva napreduje, Zmago Jelinčič pa (še vedno) lovi drobtinice v vseh smereh. Tanja Fajon si izbori svoj prostor in čas, Igor Šoltes (Desus) pa bi lahko pokazal več.«