Kako zavarovati ljudi na mejah in rešiti migrantsko krizo?

Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami so na nacionalni televiziji pripravili soočenje nosilcev list parlamentarnih strank. V studiu so bili: Gregor Perič (SMC), Irena Joveva (LMŠ), Milan Zver (SDS in SLS), Zmago Jelinčič Pl. (SNS), Tanja Fajon (SD), Angelika Mlinar (SAB), Violeta Tomić (Levica), Ljudmila Novak (Nsi) in Igor Šoltes (DeSUS).
 

Migrantska kriza in strah ljudi na meji

Prva tema je bila kakopak migrantska kriza, ki je eden največjih izzivov Evropske unije. Novica dneva je danes seveda ugrabitev domačina ob meji s Hrvaško. Kako naj EU uredi to problematiko, da bodo državljani varni?

Zver je predlagal zaporo zunanje meje EU in da se tja nemudoma napoti okoli 10.000 dodatnih varuhov meje. Dejal je še, da število migracij narašča in da vlada ni zadostno ukrepala, da bi zaščitila prebivalce na meji. Pozval je, da naj se čim več ljudi udeleži sobotnih protestov v Beli krajini.

Fajonova je obsodila ugrabitev, a je opozorila, da žice in ograje niso uspele ustaviti takih primerov. Poudarila je, da so v evropskem parlamentu sprejeli veliko zakonodaje, ki pa ni uspela preprečiti nezakonitih migracij. V nadaljevanju debate je povedala še, da strah ljudi jemljejo resno, a da jo skrbijo politiki, ki z lažnimi izjavami ta strah še povečujejo.

Novakova je povedala, da zagotovo meja ne moremo povsem zapreti. Poudarila je, da se naši državljani na obmejnih območjih ne počutijo varne in zato je treba uporabiti vse sile, da zaščitimo ljudi. Poudarila je, da mora EU okrepiti frontex.

Tudi Šoltes je obsodil dejanje migrantov, ki so ugrabili domačina, in poudaril, da so migracije velik izziv za varnost. Da pa je Slovenija varna država in da policija dobro opravlja svoje delo, da pa je treba policiji zagotoviti potrebne pogoje, tako materialne, kadrovske kot plačne. Opozoril je, da je treba omejiti javni diskurz, ki uvaja napetost in strah.



Joveva je nadaljevala, da mora EU delovati enotno in da mora okrepiti varovanje zunanjih meja. Dejala je, da je treba problem reševati že pri samem izvoru, torej v državah, iz katerih migranti izhajajo. Opozorila je še, da ne gre vseh migrantov metati v isti koš in da ne smemo dopustiti trgovanja s strahom. Po njenih besedah je trenutna vlada že ukrepala za boljšo zaščito ljudi.

Jelinčič je nato izjavil, da migracije prinašajo zločine, bolezni, »posilstva in rezanje glav«, a da se o tem v EU ne govori. Opozoril je, da se ljudje na meji bojijo, zato predlaga, da se tja napoti oboroženo vojsko. Predlagal je še, da se zunanjo mejo premakne na Hrvaško in da potem Slovenija uvede podoben nadzor na meji kot Avstrija.

Tomićeva se ni strinjala, da je to kultura posilstev in rezanje glav. Ljudje bežijo iz različnih razlogov, je dejala in dodala, da pa je trenutno strah prevladujoče čustvo. Tudi ona je obsodila incident in dodala, da policija dela dobro ter da je Slovenija varna država.

Mlinarjeva je o notranjem nadzoru, ki ga je na meji vzpostavila Avstrija, povedala, da ne bazira na dejstvih in da gre za populistično potezo avstrijske vlade v slogu Orbana in Salvinija. Je pa poudarila, da so migracije skupen izziv za celotno EU.

Perič je poudaril, da tega izziva Slovenija ne more rešiti sama in da je EU pustila Slovenijo samo. Dejal je, da je imela ograja, ki jo je na mejah postavila prejšnja vlada, veliko ceno za SMC. Menil je še, da ograja ni rešitev in da je treba pomagati državam, od koder migranti prihajajo.

Arbitraža: »Evroposlanci nismo naredili dovolj zato, ker nismo bili poenoteni«

V drugem delu pogovora so kandidati spregovorili o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.  

Ljudmila Novak je bila jasna: »Evropski poslanci niso naredili dovolj. Bila sem razočarana nad predsednikom evropske komisije Jeanom Claudom Junckerjem, ki se ni dovolj zavzel za to, da mora hrvaška spoštovati razsodbo arbitražnega sodišča.« Dodala je, da so bili tudi slovenski poslanci v evropskem parlamentu premalo aktivni.



Z njeno ugotovitvijo se je strinjala Tanja Fajon ter dodala, »da evroposlanci nismo naredili dovolj zato, ker nismo bili poenoteni«. Trditev voditelja pogovora, da svoje vloge ni opravil tudi Frans Timmermans iz vrst evropskih socialistov (PES), je Fajonova zavrnila: »Odločno je reagiral vsakič, ko smo govorili o vladavini prava. V Ljubljani je rekel, da morata državi sodbo spoštovati. Juncker pa je na tej preizkušnji padel.«

»Imamo rešitev, najti moramo še sporazumno čim boljše sodelovanje,« je še dodala.

Da je treba spoštovati razsodbo, je dejala tudi Joveva. »Hrvaška ni spoštovala dogovora. Na to je treba vsakič znova opozarjati.«

Milan Zver na drugi strani zagovarja dvostransko dogovarjanje med državama.

Perič je dejal, »da se Slovenci se radi skregamo doma in potem še vsem okoli povemo, da smo se skregali«. Žal mu je, da smo umazano perilo prali pred evropsko javnostjo. Od osmerice bodočih evropskih poslancev pričakuje, da se bodo kmalu po izvolitvi usedli skupaj in določili nekaj točk, ki se jih bodo držali vsi, ne glede na to, iz katere stranke so.
 

(Ne)nastop Šarca v Evropskem parlamentu

Kandidati za evropske poslance so soočili mnenja tudi o košarici, ki jo je Evropskemu parlamentu dal premier Marjan Šarec, ko je zavrnil ponudbo, da bi nastopil na plenarnem zasedanju v Strasbourgu in predstavil svojo vizijo prihodnosti EU.

Novakova in Mlinarjeva menita, da je naredil napako, na drugi strani pa je Jelinčič pohvalil potezo. Nosila liste LMŠ Joveva je zagovarjala strankarskega šefa, da vsekakor ni zamudil priložnosti in da jih bo imel še veliko, da bo lahko svojo vizijo predstavil novemu sklicu. Zver je menil, da bi priložnost lahko izkoristil za lastno promocijo, da pa velike škode ni naredil, da ni nastopil.

Glede cepljenja so bili poenoteni

Vsi kandidati so se strinjali, da je cepljenje nujno in da je treba prisluhniti uradni medicini. Večina bi tudi podprla obvezno cepljenje otrok na evropski ravni, le Zver je rekel, da na evropski ravni ne bi sprejemal zavezujočih odločitev. »Države članice bi se morale o tem same odločiti o tem, in verjamem, da bi se vse odločile za uradno medicino,« je dejal.
 
Kandidati so se danes že soočili. Na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija so izmenjali mnenja o prihodnosti EU in največkrat omenili besedo »enotnost«.