Hitreje do zdravnika, kar koristi tudi delodajalcem

To, da pred vrati javnega zdravstvenega sistema na različne preglede in terapevtsko-diagnostične storitve čaka že več kot 281.000 ljudi, od tega več kot 145.000 nad dopustno dobo, je slaba informacija za čakajoče, za njihove delodajalce in tudi za zdravstveni sistem. Čedalje več ljudi rešitev išče v dodatnih zdravstvenih zavarovanjih.

Poleg čakajočih pa mesečni priliv novih napotnic v zdravstveno mrežo štejemo v stotisočih. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki mesečno spremlja število čakajočih pacientov na prvi pregled za katero od 25 vrst zdravstvenih storitev ter 379 vrst terapevtsko-diagnostičnih storitev, kažejo, da je bilo julija vsak dan poslanih do 17.000 e-napotnic in do 32.000 e-naročil, skupaj je bilo ustvarjenih več kot 310.000 e-napotnic in prejetih več kot 571.000 e-naročil.

Večplastni vplivi čakanja

Ljudje so med dolgim čakanjem na diagnozo in zdravljenje pod velikim stresom, ker ne vedo, kakšna je njihova bolezen, pri tem lahko živijo v bolečinah ali pa te lajšajo z zdravili, ki sicer ne bi bila potrebna. Zdravstveno stanje oziroma poškodba se jim med čakanjem lahko poslabša, kar najverjetneje vpliva na trajanje, rezultat in stroške zdravljenja, poleg tega lahko vpliva na nastanek novih bolezni ali poškodb, posameznik dalj časa, kot bi bilo treba, preživi na bolniškem dopustu, kar vpliva tudi na njegov socialni položaj. Posledice nosi tudi družba kot celota zaradi večjih stroškov zdravljenja, morebitnega plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost ter manjšega prispevka posameznika k BDP.      

Delodajalci, ki se že tako ukvarjajo s pomanjkanjem kadra, bolniške odsotnosti še dodatno občutijo pri organizaciji delovnih procesov, poleg tega je to tudi finančni strošek. Letos do začetka septembra je bilo bolniško odsotnih v breme delodajalca 362.900 delavcev, ki so skupaj manjkali skoraj 3,5 milijona delovnih dni.

Za primerjavo: v breme zdravstvene blagajne je bilo v tem času na bolniškem dopustu 285.400 ljudi, skupaj to pomeni 5,9 milijona delovnih dni, kar je zdravstveni blagajni prineslo skoraj 350 milijonov evrov stroškov. Po tem, ko je državni zbor januarja 2022 potrdil spremembo zakonodaje, na podlagi katere se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca prvih 20 delovnih dni vsakokratne odsotnosti in ne 30 dni, kot je veljalo pred tem, vlada načrtuje ponovno uveljavitev pravila 30 dni – gospodarstvo nima informacij o nasprotnem.

Vključijo se lahko tudi družinski člani

V odgovor na vse našteto se vse bolj krepi zanimanje za dodatna zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo hiter dostop do zdravstvene obravnave pri specialistih, do rehabilitacije oziroma do drugih zdravstvenih storitev, odvisno od sklenjenih zavarovalnih kritij.

»Dodatna prednost za zavarovance je tudi asistenca, saj jim ustreznega zdravstvenega izvajalca in samo organizacijo termina uredijo v asistenčnem centru zavarovalnice. Posebno veliko je zanimanje za kolektivno obliko dodatnih zdravstvenih zavarovanj, podjetja tudi sama iščejo ponudnike, imajo proaktiven pristop,« pojasnjuje Irena Jadrič, pomočnica direktorja prodaje v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici.

Nekateri delodajalci tudi v zaposlitvenih oglasih poudarijo, da sodelavcem omogočajo dostop do dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Nekateri kot boniteto, kar pomeni, da zavarovalno premijo za zaposlene plačuje podjetje, lahko pa jim zgolj omogoči, da sklenejo kolektivno zavarovanje prek delovne organizacije, pojasnjujejo v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, in dodajajo, da s tem dobijo ugodnejše pogoje, kot če bi se zavarovali individualno, premijo pa zaposleni plačujejo sami.

»Zavarovalna premija se pri kolektivnem zavarovanju izračunava drugače kot pri individualnem,« odgovarja Irena Jadrič na vprašanje, zakaj je ugodnejše. V primeru individualnega zavarovanja je premija odvisna od posameznikove starosti in zdravstvenega stanja, medtem ko se pri kolektivnem upošteva povprečna starost zaposlenih in tudi v splošnem so pogoji za zavarovance ugodnejši, po besedah sogovornice je večja tudi fleksibilnost pri oblikah in kombinacijah kritij ter zavarovalnih vsotah, »tako je zaposleni lahko tudi že za nekaj evrov na mesec zavarovan za osnovna kritja, ki omogočajo hiter dostop do specialistov«.

Čeprav gre za kolektivno zavarovanje, se zavarovalne vsote oziroma njihove omejitve nanašajo na posameznega zavarovanca. V Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, omogočajo, da se v kolektivno zavarovanje po enakih pogojih vključijo tudi družinski člani zaposlenih, če se delodajalec s tem strinja. Premije zanje zaposleni običajno plačuje kot odtegljaj pri plači.

Ko se posameznik vključi v kolektivno zavarovanje, kritja – razen v primeru nezgode – ne začnejo veljati takoj. »Karenčna doba za bolezenska stanja je tri mesece,« je primer navedla sogovornica, se pa razlikuje glede na zavarovalno kritje in vrsto zavarovalnega paketa. Zavarovanje tudi ne krije predhodnih stanj, zato ga je smiselno skleniti čim prej.

»Ljudje pogosto razmišljamo precej kratkoročno, z zavarovanjem želimo odpraviti težave, s katerimi se spopadamo v tistem trenutku, manj pa razmišljamo, kako bi nam lahko pomagalo v prihodnje,« pravi Irena Jadrič in poudarja, da ta oblika zavarovanja omogoča, da hitro izvemo diagnozo in ukrepamo, s čimer včasih lahko preprečimo kronično stanje ali morda še težje posledice dalj časa neodkrite ali nepravočasno zdravljene bolezni.