Iz žepa smo lani v povprečju plačali že 267 evrov

Nedostopnost zdravstvenih storitev, velikokrat najprej osebnega zdravnika in nato še dolgotrajno čakanje na termin pri specialistih, krepi zdravje kot eno najpomembnejših, če ne prvo v sistemu naših vrednot. Če ga postavimo v širši družbeni in tudi globalni kontekst, je neizpodbitno, da je nujen premik v naših glavah od zdravja kot vrednote do odgovornosti za lastno zdravje.

V mesečnem poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki analizira čakalne vrste za 25 vrst zdravstvenih storitev za prve preglede ter 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev in navaja stanje v začetku maja, piše, da je 81 odstotkov vseh čakajočih na prvi pregled, ki so imeli napotnico s statusom zelo hitro, čakalo nad dopustno dobo, na terapevtsko-diagnostične postopke pa je več kot 14 dni čakalo 63 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Za primerjavo: v poročilu za mesec november lani beremo, da je na obravnave z napotnico zelo hitro čakalo nedopustno dolgo, torej več kot 14 dni, 72 odstotkov čakajočih na prvi pregled in 48 odstotkov na terapevtsko-diagnostične storitve.

Na naboru prvih pregledov je maja letos le 1,42 odstotka vseh čakajočih pri stopnji nujnosti zelo hitro čakalo 14 dni ali manj (novembra lani 3,88 odstotka), polovica vseh čakajočih pa pri isti stopnji nujnosti čaka v intervalu od 31 do 90 dni (enako novembra lani). Na naboru 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev vsak peti (novembra lani pa vsak šesti) pri stopnji nujnosti redno čaka več kot dve leti. Za 21 vrst od 25 vrst zdravstvenih storitev, za katere NIJZ objavlja podatke v poročilu, 1. maja ni bilo izvajalca, ki bi imel čakalno dobo, krajšo od najdaljše dopustne čakalne dobe.

V začetku meseca je sicer na prvi pregled na katero od teh storitev iz nabora čakalo 124.994 pacientov, od tega nad dopustno dobo 70.785 oseb (novembra lani pa 113.865 ljudi, nad dopustno mejo 49.435). Na čakalnih seznamih za terapevtsko-diagnostične storitve, ki jih NIJZ vključuje v analizo, je bilo maja 177.776 pacientov, od tega jih nedopustno dolgo čaka 70.326, novembra lani jih je čakalo 153.859, od tega nedopustno dolgo 55.467.

Za zdravje toliko kot za obleko

Tako ni presenetljivo, da ljudje za svoje zdravje namenjajo čedalje več denarja tudi neposredno iz žepa. Zadnje dostopne podatke za leto 2021 je objavil OECD, in sicer je vsak prebivalec v Sloveniji takrat v povprečju za zdravje na ta način namenil 267 evrov, kar je 37 evrov več kot v predkoronskem letu 2019, leta 2015 je prebivalec Slovenije za zdravje iz žepa v povprečju namenil 200 evrov. V primerjavi z letom 2020, ko slovenski statistični urad poroča, da smo Slovenci za zdravje iz žepa skupno namenili skoraj 553,3 milijona evrov, se je znesek leta 2021 povečal za slabe štiri evre na prebivalca. K celotnemu znesku, ki ga v državi namenjamo zdravstvu, gospodinjstva iz žepa prispevajo približno 12 odstotkov.

Po podatkih statističnega urada so skupni stroški za zdravje leta 2020 predstavljali 4,4 odstotka vseh izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo oziroma 1,048 milijarde evrov, približno toliko kot za oblačila. Leta 2018 je bil ta strošek 975.000 evrov in je predstavljal 3,9 odstotka izdatkov gospodinjstev.

Svetovalno analitska družba Center for global development (CGD), kjer se z ekonomskimi raziskovanji usmerjajo med drugim na področje globalnih zdravstvenih politik ter prispevajo k boljšim politikam na področju zdravstva, opozarja na številne izzive, ki čakajo zdravstvene sisteme v prihodnje. Vsi kažejo na to, da bodo javni zdravstveni sistemi čedalje težje prenašali breme in zato je pomembno zavedanje, da smo za svoje zdravje ter skrb zanj odgovorni predvsem posamezniki sami. Podobno, kot velja tudi na drugih področjih, kjer imajo zdaj države pomembno vlogo v skrbi za socialno varnost državljanov. Primer so pokojninski sistemi, ki bodo v prihodnje čedalje manj omogočali izplačila iz javnih blagajn in vedno pomembneje bo, da posamezniki sami varčujejo za starost.

Dolgoročno bodo sistemi v težavah

Kot povzemajo v CGD, bodo države globalno, po tem, ko so v času pandemije za zdravstvo namenile ogromno sredstev, tudi pod vplivom posledic ukrajinske krize znatno omejile sredstva v ta namen. Države se soočajo z visokim državnim dolgom in inflacijskimi pritiski, zato se bo razmerje med potrebami zdravstva in zmožnostmi držav za financiranje poglabljalo, gledano dolgoročno bodo čedalje več razpoložljivih sredstev morale namenjati za ukrepanje v povezavi z globalnimi izzivi, kot so klimatske spremembe.

Kombinacija odloženega zdravljenja oziroma poznega odkrivanja bolezni v času pandemije ter staranja družb, kar vodi v pogostejše kronične bolezni, demenco in druge bolezni, ki se pogosteje razvijejo pri starejši populaciji, ne bo zahtevala le več finančnih virov, ampak tudi več naložb v sektor. Ob tem Svetovna banka predvideva, da bo 120 držav po svetu za zdravstvo namenilo manj ali enako količino denarja, kot ga je pred izbruhom pandemije.

»Ne glede na to, v katero smer se bo razvil koncept novih reform, tudi zdravstvene, bo potrebna aktivacija posameznika,« so ob napovedanih reformah v Sloveniji med drugim opozorili v Prvi osebni zavarovalnici, kjer ponujajo individualna in kolektivna dodatna zdravstvena zavarovanja, na podlagi katerih zavarovanci lahko hitro pridejo do zdravnika in specialistov. Kot ugotavljajo, se je po oteženi dostopnosti oziroma nedostopnosti zdravstvenih storitev med pandemijo in nato povečanju števila odkritih težkih bolezni in podaljševanjem čakalnih dob v javnem zdravstvenem sistemu okrepila potreba in tudi zavedanje ljudi o pomenu hitrega dostopa do kakovostne zdravstvene pomoči. Dodatna zdravstvena zavarovanja tako postajajo čedalje bolj zanimiva.

»Konec prvega četrtletja letos smo imeli kar 76 odstotkov več zavarovancev kot v enakem obdobju lani. Največja rast je pri kolektivni obliki, kjer delodajalci dodatno zdravstveno zavarovanje vgrajujejo v svoj zaposlitveni paket, kar je zagotovo tudi odraz stanja na trgu dela. V tem delu smo število zavarovancev v omenjenem obdobju skoraj podvojili,« pojasnjujejo v Prvi osebni zavarovalnici. Delodajalci tudi s takšnim zavarovanjem kadrom pokažejo, da jih cenijo, prednosti pa prinaša tudi njim.

Zaščita osebnega proračuna z zavarovanjem

Gre sicer za dokaj novo zavarovalno vrsto v Sloveniji, ki jo ponuja nekaj zavarovalnic. Ključna prednost zavarovanja je, da v primeru, ko se posameznik odloči za uporabo zdravstvene storitve zunaj sistema javnega zdravstva, na primer zaradi dolgih čakalnih vrst, mu stroškov ni treba plačati iz žepa, ampak jih poravna zavarovalnica. Seveda za tiste vrste zdravljenj, posegov, terapij in drugih storitev, ki jih zavarovanec vključi v polico.

Dodatno zdravstveno zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici lahko sklenejo tako posamezniki kot podjetja za svoje zaposlene. Ker omogoča hitrejši potek zdravljenja po poškodbi ali bolezni, se zaposleni lahko hitreje vrnejo na delovno mesto. Pomeni tudi manjši izpad dohodka in manj stresa med boleznijo.

»V sklopu zavarovanja PRVA Zdravje je mogoče skleniti štiri kritja. Osnova je kritje Specialisti in zdravila, s katerim zavarovanec na podlagi napotnice osebnega zdravnika hitro pride do specialističnega pregleda ali preiskav ter pridobi diagnozo. S sklenjenim kritjem Operativni posegi zavarovalnica poravna stroške za ambulantne posege v enodnevni obravnavi, Rehabilitacije omogočajo hiter dostop do fizioterapije in drugih terapij, s kritjem Drugo zdravniško mnenje pa si zavarovalec zagotovi možnost brezplačne pridobitve dodatnega mnenja priznanih strokovnjakov.« Vse zdravstvene storitve izvajajo v Prvini mreži zasebnih izvajalcev v več kot 80 zdravstvenih ustanovah z več kot 310 uveljavljenimi strokovnjaki.

Zavarovalna kritja je mogoče skleniti posamezno ali v paketih, še pojasnjujejo. Med slednjimi je tudi paket Nadstandard, ki poleg kritij Specialisti omogoča plačilo preventivnih pregledov, kot so preventivne diagnostike raka na prostati, srčnega infarkta in možganske kapi, popuščanja venskih zaklopk. »To je ustrezno predvsem za podjetnike, ki so še bolj odvisni od lastnega dela in hitre vrnitve na delovno mesto,« pravijo v zavarovalnici, vendar, kot poudarjajo, je dodatno zavarovanje namenjeno predvsem hitremu dostopu do zdravniške obravnave, ko se pojavijo težave.