Mlade iz tujine domov privabijo predvsem zanimivi projekti

V Sloveniji veliko vlagamo v kadre in njihov razvoj, nadpovprečno dobre pogoje imamo v izobraževanju, večje izzive pa imamo tako pri zadrževanju nadarjenih v državi kot tudi pri privabljanju izobražencev iz tujine. O tem smo se pogovarjali s tremi mladimi strokovnjaki, ki so se po študiju v tujini vrnili in se zaposlili v slovenskem podjetju.

Podatek o nezavidljivi konkurenčnosti Slovenije za mlade talente ni nič novega, nedavno objavljena mednarodna raziskava švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD za leto 2023 ga je le še znova potrdila. Med 64 analiziranimi državami je Slovenija zasedla 38. mesto in dosegla polovico vseh možnih točk v indeksu. Izpostavljena sta med drugim visoka davčna obremenitev ter glede na nizko motiviranost zaposlenih očitno nespodbudno delovno okolje, še bolj podpovprečno pa je ocenjena kompetentnost vodstev.

Sogovorniki dr. David Virant, dr. Alex Kruis in dr. Martin Kavšček, ki so po izobraževanju v tujini prepoznali karierne priložnosti v slovenskem biotehnološkem podjetju Acies Bio, so se dotikali tudi teh področij kot pomembnih pri odločanju, kje se zaposliti.

Martin Kavšček, ki je v podjetju Acies Bio vodja razvoja poslovanja, je po dodiplomskem študiju biologije v Ljubljani doktorat delal na graški univerzi, kjer se je ukvarjal s projektom proizvodnje biodizla iz kvasovk. »V projekt je bila vključena tudi univerza v Ljubljani, tako da sem na ta način ves čas vzdrževal vezi s strokovnimi krogi v Sloveniji. Ko sem se proti koncu študija začel odločati, kako naprej, sem ugotovil, da bi v Avstriji na področju biotehnologije v gospodarstvu lahko dobil službo le v farmacevtiki, kar pa me ni privlačilo. Po naključju sem izvedel za Acies Bio, ugotovil, da se podjetje ukvarja s tematikami, ki me zanimajo, in se prijavil na razpis,« je pojasnil. Vsebina dela je bila glavni motiv, da se je pred sedmimi leti vrnil v Slovenijo.

Motiv Alexa Kruisa, da po prvi stopnji študija na ljubljanski biotehniški fakulteti nadaljuje izobraževanje na Nizozemskem, so bile njegove korenine. »Bolje sem hotel spoznati družino po očetovi strani,« je povedal. Načrt je bil, da ostane dve leti, a se je to obdobje raztegnilo na sedem let; tam je opravil tudi podoktorski študij. Štipendija Ad futura, ki jo je prejemal na začetku študija v tujini, ga je vezala, da se za nekaj časa vrne v Slovenijo. Profesor s fakultete ga je opozoril na podjetje Acies Bio. »Ravno so imeli odprt projekt, ki mi je bil pisan na kožo, tako da se je vse lepo poklopilo,« se dogajanja pred petimi leti spomni Kruis, zdaj vodja oddelka za metabolni inženiring v podjetju.

Ob tem je Kavšček opozoril na dodatni pomen sodelovanja podjetja s fakultetami. Profesorji dobro vedo, kdo so najboljši študenti, in jih povežejo s podjetjem Acies Bio. Predstavniki podjetja izvajajo tudi gostujoča predavanja, študenti že med študijem lahko pri njih delajo, nabirajo izkušnje in sodelujejo v zahtevnih projektih. Marsikdo se tudi zato po študiju v tujini vrne k njim.

David Virant je po študiju mikrobiologije v Ljubljani magisterij delal v Angliji. V okviru tega je bil nekaj mesecev v laboratoriju inštituta Max Planck v Nemčiji, kjer je nato opravil še doktorat, nato pa začel iskati delo v Švici, od koder je njegovo dekle. Ko so ga iz Acies Bio povabili, da se jim pridruži, je ponudbo sprejel – z mislijo, da bo to le začasna zaposlitev in da bo v letu dni službo našel kje v Švici. »A delo tu mi je bilo tako všeč, da sem ostal, dekle pa prepričal, da se je preselilo v Slovenijo,« je povedal Virant, ki je po dobrih štirih letih dela v podjetju zdaj vodja oddelka za industrijsko biotehnologijo.

Prednosti in davčna cokla

Vsi trije sogovorniki poudarjajo, da jim vrnitev v Slovenijo ni predstavljala večjih težav zaradi ohranjanja stikov tako zasebno kot strokovno. »V tujini smo bili ravno toliko časa, da si še nismo ustvarili trdne družinske celice; če bi ostali dlje, bi bilo verjetno veliko težje,« je dejal Kavšček. Cmok v grlu nastane zaradi plač. »Ko sem se vračal, sem naredil primerjavo med plačo v Avstriji in v Sloveniji. V bruto znesku ni večje razlike med plačo v Avstriji in Sloveniji, pri neto izplačilu pa je občutna. To je velika težava, ko napreduješ,« je dodal.

Ob tem je dr. Matevž Kmet, vodja oddelka za splošne zadeve v Acies Bio, opozoril na nekonkurenčnost podjetij iz Slovenije: »Za projekte konkuriramo na globalnem trgu, naročniki pa zanje plačujejo podobno, ne glede na to, od kje prihaja izvajalec. Za plače zaposlenih lahko namenimo toliko kot naša konkurenca, zaposleni pa tega v denarnici ne čutijo. To koga odžene, manj zanimivi smo tudi za tujce.«

Vez z domačimi in to, da v državi nisi tujec, veliko prispevata h kakovosti življenja, ki je pri nas že pregovorno dobra, zato se tisti, ki odidejo v tujino, tudi vračajo. »Lepo je, da imamo v Sloveniji uspešne zgodbe, prebojne projekte, razvijamo napredne tehnologije, da torej lahko doma delamo enake stvari, kot bi jih denimo v kakšnem podjetju v meki biotehnologije, Kaliforniji; to nam je v izziv«, je dejal Kavšček.

Sogovorniki ugotavljajo, da je v Sloveniji okolje bolj hierarhično urejeno kot v tujini, tako na fakultetah kot v gospodarstvu. »Nič ne pogrešam, ker v Acies Bio ni tako; takšno okolje je bolj produktivno,« je dejal Kruis, David Virant pa se je strinjal, da je to lahko ena od prednosti manjših podjetij. Sodelavci se lažje povezujejo, okolje je bolj sproščeno, to spodbuja ustvarjalnost.

»Odločitev o tem, kje po študiju nadaljevati znanstveno kariero, ni lahka. Pogoje za delo v tujini pogosto idealiziramo, pri tem pa pozabljamo, da so tudi v Sloveniji podjetja, ki so prodorna, uspešna in vodilna v svetu na svojem področju. Veseli nas, da je Acies Bio eno od njih in da se tega zavedajo tudi mladi znanstveniki,« je zaključil Matevž Kmet.