Predlog interventnega zakona v zdravstvu je pripravljen

Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, je potrdil, da je predlog interventnega zakona v zdravstvu napisan. Ko se bo v torek ob 17. uri predstavljal parlamentarnemu odboru, bo morda znane več vsebine. O tem, kaj se lahko razkrije, bo usklajeno s prvim možem Gibanja Svoboda, Robertom Golobom.

»Predlog zakona je napisan, ampak gremo po vrsti. Potrditev mandatarja, predstavitev v državnem zboru, potrditev vlade in uradni začetek dela. Do takrat pa usklajevanja o predlogu, dopolnitve in nato vsi nujni postopki,« je pojasnil Bešič Loredan.

Tega, koga vse bo imel poleg zdravnice Mirte Koželj in mikrobiologinje dr. Metke Paragi v ekipi, še vedno ne razkriva. V javnosti krožijo številna imena, a sodelovanja v ožji ekipi prihodnjega ministra za Delo ni potrdil nihče izmed njih. Tako je Biserka Simčič, zaposlena na ministrstvu za zdravje, že zanikala, da bi bila šefica kabineta. O tem, da naj bi bili v »igri« Simon Vrhunec, nekdanji direktor UKC Ljubljana, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Brigita Skela Savič, izredna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, ne vedo nič. Skela Savič je povedala, da je ponudila strokovno pomoč, da so to v Gibanju Svoboda vzeli v vednost, niso pa je povabili k sodelovanju. Nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič in zdravnik Erik Brecelj sta že pred časom povedala, da bosta Bešič Loredanu na voljo le za kakšen nasvet, ne bosta pa dejavno vključena v delo. Še en možen kandidat, prav tako nekdanji minister, Aleš Šabeder, se na naš klic ni odzval. Kirurg Marko Bitenc pri katerem Bešič Loredan dela, je zanikal, da bi bil kakorkoli vpet v pripravo interventnega zakona ali drugo delo.

Delovne prioritete

S predlogom interventnega zakona so očitno pohiteli. Pred dobrim tednom je Bešič Loredan že napovedal, da želijo sistem umiriti do konca leta 2023, nov sistemski zakon pa pripraviti do leta 2024. Vanj bi bile – sodeč po koalicijskem programu – vključene naslednje prioritete: vzpostavitev ažurnih evidenc čakalnih dob, dostop do zdravnika na primarni ravni, uveljavitev standardov in normativov, debirokratizacija in digitalizacija zdravstvenega sistema s poudarkom na primarnem zdravstvu, ustrezno upravljanje državnih in občinskih zdravstvenih ustanov, takojšnja finančna stimulacija medicinskega kadra, zagotovitev ustreznega financiranja zdravstvene blagajne.