Nizke temperature poškodovale del sadnega drevja, a ne povsod

Slovenijo je po izrazito toplem začetku aprila danes zajel občutno hladnejši, polarni zrak. Temperaturni padec je bil ponekod dramatičen, saj so bile dnevne temperature v večjem delu države tudi za deset do petnajst stopinj Celzija nižje kot še v soboto, je za STA pojasnil dežurni meteorolog Brane Gregorčič z agencije za okolje (Arso). Ker je zrak tudi precej suh, se je ozračje hitro zjasnilo, kar pa napoveduje nizke jutranje temperature v prihodnjih dneh.

Velik del Slovenije, razen Primorske, so minulo noč zajele temperature pod ničlo. Večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadno drevje na tokraten prodor hladnega zraka. Nekaj poškodb na plodičih bo, kolikšna bo škoda, pa se bo pokazalo pozneje, je v prvi oceni za STA dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije.

Potem ko je mrzel polarni zrak v nedeljo zajel naše kraje, so se temperature minulo noč spustile pod ledišče povsod, razen na Goriškem in ob Obali. Najbolj mrzlo je bilo davi tik po sončnem vzhodu, med 6.30 in 7. uro, in sicer v pasu jasnine od Gorenjske do Bele krajine, je za STA povedal dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter.

Najnižje temperature so izmerili na mraziščih Notranjske, nekje do minus sedem, minus osem stopinj Celzija, pa tudi v nekaterih alpskih dolinah, denimo na Jezerskem. Drugod so bile temperature v glavnem nekaj stopinj pod lediščem, je povedal Šter. Po nižinah osrednje Slovenije so davi izmerili od minus dve do minus štiri stopinje, na Dolenjskem se je v bolj mraziščnih legah ohladilo do minus šest stopinj, v Beli krajini pa do okoli minus tri, minus štiri stopinje Celzija.

Manj mrzlo je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je bilo tudi nekaj oblačnosti. Tam je bila temperatura od nič do minus tri stopinje. Prav tako je bilo oblačno in še z nekaj burje na Primorskem, tako da temperature tudi tam niso bile tako nizke. Po podatkih Arsa so bile na Primorskem najnižje temperature od dve do štiri stopinje Celzija nad ničlo.

Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus eno in pol stopinje pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev sadnega drevja oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju, je minule dni opozorila kmetijska stroka, ki je pridelovalcem svetovala več zaščitnih ukrepov varovanja pred pozebo.

V soboto so se temperature povzpele tudi do 24 stopinj Celzija (Črnomelj), medtem ko so danes ob 8. uri zjutraj v več krajih po Sloveniji izmerili le nekaj stopinj nad ničlo. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

»Danes so bile temperature od minus dve do minus štiri stopinje Celzija in večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadna drevesa na te nizke temperature. Vsaj dva dni pred napovedano pozebo so poškropili z aminokislinami in algami in tako pripravili rastline na to stresno situacijo, ki je bila danes zjutraj. Tisti, ki imajo možnost, so oroševali,« je Hudinova.

Metka Hudina je tudi profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, hkrati se v domačih sadovnjakih na več hektarjih v Bistrici ob Sotli tudi sama ukvarja s pridelavo jabolk in hrušk. Ponekod, tudi pri njih, oroševanje davi zaradi vetra ni bilo možno. Pihal je veter od 16 do 20 kilometrov na uro, kar je preveč za delovanje oroševalnega sistema, da bi ta bil uspešen, je povedala.

»Računamo, da kakšne poškodbe na plodičih bodo, verjetno pa ne bo tako hudo, kot je bilo to leta 2016, 2017. In trenutne temperature seveda še ne pomenijo, da bi prišlo do kakšne katastrofe, do 90-odstotne pozebe. Tega na srečo ne bo. Ne vemo pa, kaj nas čaka jutri. Napoved je ugodnejša od današnjega jutra, tako da računamo, da tudi jutri zjutraj nekako uidemo najhujšemu,« je dejala Hudina.

Če so bile rastline dobro prehranjene v prejšnjem letu in sedaj pripravljene na to stresno situacijo, potem kakšnih bistvenih poškodb in bistveno zmanjšanega pridelka zaradi tega trenutno ne pričakujemo, je dodala. »Moramo pa seveda še počakati. Čez dan in jutri bomo naredili prereze brstov in seveda ugotavljali, ali je prišlo do škode in kakšna bo ta škoda,« je dodala Hudinova. Podobno kot v Posavju je po njenih besedah bilo tudi na Štajerskem.

»Nekako od leta 2016 nas spremljajo te pozebe in vemo, da se moramo sami odzvati, sami postoriti tisto, kar lahko postorimo. Včasih smo nemočni, ampak zdaj se je nekako dalo rastline pripraviti in omiliti ali pa zelo omiliti te poškodbe, ki bi sicer nastale pri tej temperaturi,« je še ocenila. Postregla je s podatkom, da če temperatura minus 3,8 stopinje traja pol ure, to lahko povzroči 90-odstotno škodo v primeru, da prej ne bi nič naredili.

Pred nami je več hladnih juter, vrhunec ohladitve pa po Gregorčičevih besedah pričakujemo v ponedeljek zjutraj. FOTO: Lea Babič

Pred nami je več hladnih juter, vrhunec ohladitve pa po Gregorčičevih besedah pričakujemo v ponedeljek zjutraj. Ponoči se bo veter postopno umiril, ob jasnem vremenu se bodo temperature spustile krepko pod ledišče. V večini notranjosti države bo od minus 3 do minus 1 stopinja Celzija, v mraziščih pa lahko živo srebro pade celo do okoli minus 6 stopinj. Le na Goriškem in ob morju bo ostalo nad ničlo. Zaradi tega obstaja v zatišnih legah po nižinah v notranjosti velika nevarnost slane in pozebe, opozarjajo na Arsu. Nekoliko hladni bosta tudi torkovo in sredino jutro, a predvidoma ne tako izrazito kot ponedeljkovo.

Meteorolog Gregorčič ob tem dodaja, da takšni prodori hladnega zraka spomladi niso neobičajni in so značilnost našega podnebja. V aprilu se v povprečju zgodita dva takšna vdora, še en pa običajno sledi maja, povezan z ljudskim izročilom o ledenih možeh. »To je tisti zadnji prodor hladnega, mrzlega zraka, ki lahko povzroča nekatere nevšečnosti. In kmetje že po starem ljudskem izročilu s kulturami, ki  so bolj občutljive na nizke temperature, počakajo do sredine maja in jih šele potem posadijo,« je spomnil Gregorčič.

Kako občutna je bila sprememba, kažejo podatki Arsa: v soboto so se temperature povzpele tudi do 24 stopinj Celzija (Črnomelj), medtem ko so danes ob 8. uri zjutraj v več krajih po Sloveniji izmerili le nekaj stopinj nad ničlo (Celje 2,6, Novo mesto 3,7, Ljubljana pa 5,3 stopinje Celzija). Zaradi grozeče nevarnosti pozebe so kmetijski strokovnjaki pridelovalce že v preteklih dneh opozarjali na možne ukrepe za zaščito občutljivih rastlin.