Prebivalci Slovenije še vedno zaužijejo dvakrat preveč soli

Odrasli prebivalci Slovenije v povprečju na dan zaužijejo približno deset gramov soli, kar je sicer manj kot pred desetletjem, vendar še vedno dvakrat več od priporočenega vnosa Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki znaša največ pet gramov soli na dan, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji.

Čezmeren vnos soli je eden ključnih prehranskih dejavnikov, ki prispevajo k razvoju visokega krvnega tlaka, ta pa povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. WHO priporoča največ dva grama natrija oziroma pet gramov soli na dan. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 med ključnimi cilji navaja zmanjšanje vnosa soli med prebivalci za 15 odstotkov.

Moški zaužijejo več soli kot ženske

Po več kot desetletju je NIJZ v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji (Inštitut za nutricionistiko ter trije oddelki UKC Ljubljana) ponovno izvedel raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih, krajše manjsoli.si. Raziskava je potekala na nacionalno reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Končni vzorec je vključeval 518 oseb.

Rezultati so pokazali, da odrasli prebivalci v povprečju na dan zaužijemo deset gramov soli, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem. »Med moškimi je povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 grama soli na dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 grama soli na dan. Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot pet gramov soli na dan, dosega le 12 odstotkov prebivalcev. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 odstotkov) v primerjavi z moškimi (osem odstotkov),« je povedala koordinatorica projekta Manjsoli.si z NIJZ Urška Blaznik.

V raziskavi so preverjali tudi, ali in kako prebivalci zmanjšujejo svoj vnos soli. »Tri četrtine odraslih (75 odstotkov) je poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica (53 odstotkov) se izogiba predelanim živilom, a le osem odstotkov odraslih preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen,« je poudarila raziskovalka projekta Manjsoli.si z NIJZ Saša Kugler.

Nagrajena živila manj sladka in slana, a vseeno okusna

Prebivalci lahko podatek o vsebnosti soli najdejo tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki z uporabo t. i. prehranskega semaforja olajša prepoznavanje živil z višjo ali nižjo vsebnostjo soli, hkrati pa poenostavlja primerjavo različnih živil. Kako še lahko zmanjšujemo vnos soli, lahko preberejo tudi na spletni strani manjsoli.si in na nacionalnem portalu Prehrana.si.

Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, pa sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato strokovnjaki priporočajo, da potrošniki pri nakupu vedno izberejo jodirano sol.

Vsebnost soli v belem kruhu večjih proizvajalcev se je od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, medtem ko je v vseh vrstah kruha nasploh zaznati le sedemodstotno zmanjšanje. FOTO: Špela Ankele/Slovenske novice

Pri kruhu napredek, a še ne dovolj 

V sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko je bila izvedena tudi doslej najobsežnejša analiza vsebnosti soli v kruhu in pekovskih izdelkih, njeni rezultati so bili pred kratkim objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition.

Kruh in pekovski izdelki so eden ključnih virov soli v naši prehrani. Uživanje kruha v povprečju prispeva približno petino (19 odstotkov pri moških oziroma 17 odstotkov pri ženskah) celokupnega povprečnega vnosa soli, hkrati pa pri moških predstavlja približno polovico (46 odstotkov) in pri ženskah slabo tretjino (30 odstotkov) še priporočenega vnosa soli, je povedala Saša Kugler.

Raziskava je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah. Končni vzorec je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega 117 pridobljenih pri večjih trgovcih in 61 v manjših pekarnah. Vsebovana količina soli je bila izračunana iz laboratorijsko določene vsebnosti natrija.

Ugotovljeno je bilo, da se je vsebnost soli v belem kruhu večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, medtem ko je v vseh vrstah kruha nasploh zaznati le sedemodstotno zmanjšanje.

Preoblikovanje predelanih živil

Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bo za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli treba okrepiti različne aktivnosti in ukrepe, ugotavljajo avtorji raziskave.

»Ena izmed ključnih aktivnosti za zniževanje prehranskega vnosa soli predstavlja t. i. preoblikovanje predelanih živil. Še posebej postopno in potrošnikom skoraj neopazno zniževanje količine soli v živilih lahko doseže tudi tiste prebivalce, ki sami niso posebej pozorni na vnos soli. Pri tem je veliko pozornosti usmerjene prav na kruh in pekovske izdelke, ki imajo v Sloveniji največji doprinos k prehranskemu vnosu soli,« je pojasnil direktor Inštituta za nutricionistiko Igor Pravst.

V Sloveniji se je sektor pekarstva v okviru programa Zaveze odgovornosti leta 2020 zavezal k nižanju vsebnosti soli v kruhu. Slovenija nima posebnih zakonskih predpisov, ki bi proizvajalce zavezovali k zmanjševanju količine soli ali opredeljevali maksimalne količine soli v kruhu, kot jih imajo nekatere druge države.

Za manjši vnos soli lahko marsikaj stori tudi vsak sam – ne le z izogibanjem dosoljevanju, temveč tudi z izborom živil. Pri nakupovanju predpakiranih živil izbirajte tista, ki vsebujejo manj soli. Ta podatek je naveden na označbi, najdete pa ga tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš, svetujejo strokovnjaki.

Večji izziv predstavljajo nepakirana živila, na primer kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti. Raziskava je pokazala, da sta najmanj soli v povprečju imela črni pšenični in rženi kruh, ki v primerjavi z belim vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.