Prebilič predal žezlo Macedoniju

»Danes smo dejansko izvršili prenos pooblastil na novega predsedujočega Skupnosti občin Slovenije,« je v današnji izjavi po seji predsedstva združenja dejal dosedanji predsednik Vladimir Prebilič. Kot je pojasnil, se mu v skladu s statutom izteka mandat, poleg tega pa kot novoizvoljeni evropski poslanec zaključuje svoje županovanje Občini Kočevje. Novi predsednik Skupnosti občin Slovenije je postal novomeški župan Gregor Macedoni, ki prihaja iz kvote mestnih občin.

Prebilič je pojasnil, da je svojemu nasledniku predal dva napotka. Prvi je bil ta, da naj nadaljuje vztrajno delo z vlado Republike Slovenije na področju zakona o financiranju občin. »Tukaj bo treba še vztrajno popravljati formulo, ki lokalni samoupravi zagotavlja vire za izvajanje njenih nalog,« je poudaril. Drugi napotek pa je, da še naprej zagotavlja dominantno vlogo združenja, ki šteje največje število občin v Sloveniji, in sicer 191 od skupno 212. Prav danes se je skupnosti pridružila še ena članica, in sicer Log-Dragomer. »To pomeni, da smo daleč najbolj reprezentativno združenje. Iz tega izhajajo pravice, pa tudi dolžnosti oziroma odgovornost,« je izpostavil.

Glede sprememb zakona o financiranju občin, ki ga imajo na mizi, saj ga je vlada dala v javno obravnavo, je dejal, da še vedno prihaja do nesorazmerja med količino denarja, ki ga država namenja za lokalno samoupravo, in nalogami, ki jih morajo občine izvajati. »Med nami imamo kar veliko število občin, ki so podfinancirane glede na obseg nalog, in zdaj iščemo načine, kako bi jim zagotovili dodatne vire financiranja,« je navedel.

Novi predsednik Skupnosti občin Slovenije je postal novomeški župan Gregor Macedoni, ki prihaja iz kvote mestnih občin.FOTO:  Jože Suhadolnik/Delo

Kot je še opozoril, si občine želijo zagotoviti stabilnejše financiranje, ki ne bi bilo odvisno od tega, kdo je na oblasti - se pravi, kdo je predsednik vlade, finančni minister oziroma resorni minister za lokalno samoupravo. Omenil je, da Svet Evrope, kjer je tudi skrbništvo Evropske listine o lokalni samoupravi, že dlje časa prepričuje našo državo, da je treba zagotoviti resnejše financiranje občin. »Znano je, da se vsako leto znova pogajamo z vlado, kakšen bo na koncu ta znesek, ki ga bo dobila lokalna samouprava. To pa pomeni, da se posega v finančno avtonomijo občin,« je podčrtal. Na ta način prihaja tudi do nepotrebnih sporov in težjega načrtovanja proračunske porabe za naslednjih nekaj let tako na ravni države kot posameznih občin. Povedal je še, da se občine zavedajo, da si država želi ohraniti določeno samostojnost pri tem odločanju, saj mora v primeru velikih makroekonomskih težav ta sredstva, namenjena lokalni samoupravi, prilagoditi. »V tem primeru bi seveda mi to breme delili, vendar pa bi v normalnih razmerah lahko računali na stabilno financiranje,« se je zavzel.

Prebilič se je dotaknil tudi problematike Romov, s katero se soočajo v nekaterih občinah. »Tudi na tem področju smo občinam izborili nekaj sredstev, vendar pri tem prihaja do nerazumevanja med vlado in nami. Vlada namreč želi imeti še dodaten nadzor nad porabo teh sredstev, vendar je to povsem nepotrebno vmešavanje v naše področje in izkazuje pomanjkanje zaupanja,« je kritičen. Kot je še sklenil, župani tako ali tako polagajo račune ljudem v skupnosti, v kateri živijo.