Združenje, na katero mora politika resno računati

Slovenija je dobila združenje, ki bo povezovalo županje in župane, ki ne pripadajo nobeni od političnih opcij. Takih je v državi 137, da pristopijo k novemu Združenju neodvisnih županj in županov, pa se jih je odločilo prek osemdeset. Tako številnega zastopstva županov in županj trenutno ne premore nobena od političnih strank.

Združenje bo vodil prvi Hrastničan Marko Funkl, eden mlajše generacije slovenskih županov, njihova prva »uradna« podpora pa velja protestu sodnikov in tožilcev. Kot pravi dr. Vladimir Prebilič, župan Kočevja, v Združenju tudi sicer razmišljajo, da postanejo »korektivni element v slovenski politik, v kateri stvari, milo rečeno, ne gredo v pravo smer«.

Združenje, katerega ustanovni zbor se je odvil danes na Dolu pri Hrastniku, je v resnici korak, za katerega so se neodvisni župani in županje odločili po dveh letih dogovorov, razlog zanj pa gre iskati v želji, da občine, ki jih vodijo neodvisni župani in županje, med seboj bolj sodelujejo.

Prednostno bo treba urediti županske plače

Kot je dejal Marko Funkl, je eden prednostnih ciljev Združenja povezovanje oziroma poenotenje okrog vprašanj, ki jih obstoječa združenja, to so Združenje mestnih občin, Združenje občin in Skupnost občin, ne naslavljajo vselej. Ena od problematik, kjer jih politika večkrat spregleda, je tudi njihov položaj, so prepričani.

Marko Funkl, župan občine Hrastnik. FOTO: Arhiv občina Hrastnik

Župani namreč niso bili prisotni pri pogajanjih okrog zvišanja oziroma usklajevanja plač javnih uslužbencev z inflacijo. »To pomeni, da bomo župani na koncu plačniki tega zvišanja, saj se pri funkcionarjih le-to ne bo upoštevalo. Že danes skoraj tretjina zaposlenih na občinah prejema višje prihodke od županov. Razlike pa bodo v prihodnje še večje,« je dejal Funkl. »Ne govorimo o tem, da imamo župani prenizke plače,« je dodal, »temveč da je porušeno razmerje.« Tudi zato bodo podprli protest sodnikov in tožilcev, saj gre po njihovem za degradacijo celotnega sistema funkcionarjev v državi.

Od mestnih občin so se Združenju doslej pridružili župani Celja, Kopra in Krškega. O sodelovanju pa, kot smo izvedeli, še tehtajo, mariborski Saša Arsenović, slovenjgraški Tilen Klugler in novomeški Gregor Macedoni.

»Želimo sodelovati z vsemi župani, saj je treba presekati politične delitve. To na lokalni sceni dokazujemo prav župani, ki ne pripadamo nobeni od političnih strank,« meni Funkl.

O ponovni združljivosti županske in poslanske funkcije danes niso govorili. Na vprašanje, koliko neodvisnih županov in županj ima ambicije kandidirati na evropskih volitvah, je Funkl odgovoril, da »lahko vsaj za desetčlanski glavni odbor zanesljivo reče, da nihče«.

Vladimir Prebilič. FOTO: Jože Suhadolnik

Združenje tudi nima ambicije nastopati na državnozborskih volitvah, legitimna pravica posameznikov pa je, da se o tem odločijo sami. A Prebilič meni, da je prišel čas, da se ponudi tudi alternativa: »Zadnjih deset, petnajst let, ugotavljam, da so vse vlade sorazmerno slabo operativne, slabo komunicirajo z ljudmi in lokalno samoupravo …«

Zaradi vse slabšega položaja županov jih precej razmišlja, da se celo naslednjih lokalnih volitev ne udeleži več; že na zadnjih je 54 občin imelo le enega kandidata …

Župani, povezani v novo Združenje, prisegajo na mentorski sistem oziroma izobraževanje o temah, ki jim bodo v prid pri vodenju občin.