Nekatere občine že hodijo po robu

Sedanjo povprečnino v višini 700 evrov je nujno treba zvišati za petnajst odstotkov, so se na srečanju v Domžalah strinjali župani iz Skupnosti občin Slovenije (SOS). Kajti izdatki občin se nenehno povečujejo, projekti pa zaradi znanih okoliščin dražijo. Kar nekaj občin že ni več sposobnih pokrivati z zakonom določenih nalog, zato zajedajo v svoje izvirne dohodke – od nadomestila za stavbno zemljišče do komunalnih prispevkov.

»Če z državo ne najdemo kompromisa za zvišanje,« pravi predsednik SOS in župan Kočevja dr. Vladimir Prebilič, »bo to za nas lahko tudi usodno.«

Ko so se predstavniki vseh treh slovenskih občinskih združenj s pristojnima ministroma za finance in za javno upravo nazadnje pogovarjali o povprečnini za prihodnji dve leti, so združenja predlagala, da se povprečnina za leto 2024 določi v vrednosti 799,58 evra, za leto 2025 pa 815,69 evra. Vladna stran svojega predloga takrat še ni predstavila.

Dr. Vladimir Prebilič. FOTO: Blaž Samec

V občinah opozarjajo, da so se njihovi stroški za izvajanje zakonskih nalog močno povečali: od vrtcev do oskrbnin v domovih, prevozov otrok ... Povprečnina mnogim že dolgo ne zadošča. »Kar z upravljanjem premoženja zberemo sami, prelivamo v to, da doplačujemo, kar moramo delati,« pravi Prebilič. Proračunske rezerve so občine že zdavnaj porabile zaradi letošnjih izjemnih razmer. »Prostih virov, s katerimi bi izvajali evropske projekte – nekaj realizacije teh, upam, vendar bo –, ne bo. Četudi je občina deležna visoke stopnje sofinanciranja, mora zagotoviti denarna sredstva, mora poskrbeti za lastni delež. Če občine tega ne moremo zagotoviti, je skoraj brezpredmetno, da nam govorijo o visokoletečih ciljih pri realizaciji evropskega denarja,« je kritičen Prebilič.

Država bi varčevala na občinah

Predloga države o delovanju skupnih občinskih uprav v SOS ne odobravajo. Po Prebiliču zato, ker »to pomeni, da bi od resornega ministrstva občine dobile manj denarja«. Z drugimi besedami: v SOS ta predlog razumejo, kot da želi država varčevati na ramenih občin.

»To za nas ni prava pot. Tisti, ki smo ustanovili skupne občinske uprave, ker so za nas pomenile hitrost, vitkost in racionalnost, bi bili zdaj kaznovani, ker smo jih. V grobem se pogovarjamo o nekaj deset milijonih evrov. Sprašujem se, ali je smiselno zaradi privarčevanih od 50 do 100 milijonov evrov ustaviti vse investicije v občinah ter jih potisniti na mejo obstoja? Ali je to cena, ki jo želimo plačati?« se sprašuje Prebilič in tudi odgovarja: »Nobene potrebe ni, kajti večina denarja, ki ga občine dobimo, dvakrat, trikrat obrnemo in ta denar se, tudi ko investiramo, državi vrne v obliki davščin.« Racionalnega razloga, da bi izrazito zapenjali in občinam stiskali pas, v SOS ne vidijo, saj – pravi Prebilič – ne gre za porabo, ampak za vračanje denarja v lokalno okolje.

Kdaj skladen razvoj regij?

Tema srečanja županov SOS so bile tudi spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pogovorom o vlogi kohezijskih in razvojnih regij ter krepitvi regionalnih struktur, je povedala gostja Metka Šošterič, vodja sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja na ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo, sledi razprava o obmejnih in drugih problemskih območjih, programu razvojnih spodbud za enakomeren regionalni razvoj ter njegovem financiranju. Po navedbah župana Idrije Tomaža Venclja, predstavnika SOS v delovni skupini za pripravo zakonodajnih sprememb, je skupina že govorila tudi o regionalnih razvojnih programih, za katere naj bi namenjali del sredstev iz integralnega proračuna ministrstev, ne le iz kohezijskih sredstev.

Spremembe zakona naj bi uskladili do konca leta, a so se – pravi Šošteričeva – pripravljeni usklajevati tako dolgo, da dosežejo kar najširši konsenz.