Poslanska prijatelja Rusije iz Gibanja Svoboda ostala na čistini

Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusijo (za zdaj) ne bo ustanovljena, saj njena pobudnika iz Gibanja Svoboda nimata zadostne podpore niti v svojih vrstah, v opoziciji pa sploh ne. Zamisli o ustanovitvi skupine prijateljstva z agresorsko državo ne podpira noben poslanec iz opozicijskih poslanskih skupin.

Konec minulega tedna je mariborska poslanka Lena Grgurevič razkrila, da znotraj največje vladajoče stranke Gibanja Svoboda predstavlja gonilno silo parlamentarnega prijateljskega povezovanja z Rusijo. Kmalu po začetku vojne v Ukrajini je bila takratna parlamentarna skupina prijateljstva z Rusijo razpuščena, Lena Grgurevič pa pravi, da se za ponovno vzpostavitev skupine prijateljstva parlamentarcev s parlamentarci iz Ruske federacije zavzema že od nastopa poslanske funkcije maja leta 2022.

»Sem prijateljica ruskega naroda in menim, da je ruski narod prijatelj slovenskega naroda,« pravi mariborska poslanka Gibanja Svoboda, ki poslanskim kolegom, predvsem iz opozicije, očita dvojna merila, saj skupina prijateljstva z Izraelom, ki v Gazi vodi genocidno vojno s palestinskim prebivalstvom, še naprej obstaja in ni bila ukinjena.

Podpore ni dovolj niti za predlog

O pobudi poslanke Gibanja Svoboda, h kateri je pritegnila kolega Miroslava Gregoriča, ta pa je o zadevi govoril še z nepovezanima poslancema Dejanom Kalohom in Mojco Šetinc Pašek, poslanci največje vladne stranke uradno še niso govorili na poslanski skupini, so pa že sporočili, da gre pri tem za individualno odločitev vsakega posameznega poslanca.

Zakon o zunanjih zadevah v drugem členu določa, da spl ošne usmeritve države na področju zunanje politike dajejo poslanci, konkretneje odbor za zunanjo politiko. »Ustanavljanje skupine prijateljstva je popolnoma svobodna odločitev poslancev, čeprav obstajajo določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se skupina prijateljstva formalnopravno lahko ustanovi,« opozarja predsednik odbora za zunanjo politiko Predrag Baković (SD). Ker je v državnem zboru zdaj šest poslanskih skupin, to pomeni, da morajo biti v skupini prijateljstva poslanci iz najmanj treh poslanskih skupin, vsaj eden od njih pa mora biti iz opozicijske stranke.

Tako iz SDS, Nove Slovenije kot iz skupine nepovezanih poslancev stranke Demokrati Anžeta Logarja so sporočili, da noben njihov poslanec ne podpira ustanovitve skupine prijateljstva z Rusijo. To pomeni, da niti predlog, o katerem na koncu glasuje odbor za zunanjo politiko, ne more biti oblikovan.

Gibanje Svoboda ima v odboru za zunanjo politiko sedem članov, a ustanovitve skupine prijateljstva razen Lene Grgurevič in Miroslava Gregoriča ne podpira noben od njih. To pomeni, da hipotetični predlog za ustanovitev na glasovanju na odboru za zunanjo politiko ne bi dobil podpore. »Stališče Slovenije in stališče EU je še naprej, da je Rusija agresor v Ukrajini, to pa je treba tudi razumeti in upoštevati,« izpostavlja Baković.