Suverenist Kaloh in mirovnik iz Svobode bi prijateljevala z Rusijo

Nepovezani poslanec in bivši član poslanske skupine stranke SDS Dejan Kaloh je obelodanil, da namerava skupaj s poslancem največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Miroslavom Gregoričem ponovno ustanoviti parlamentarno skupino prijateljstva z Rusko federacijo (za mir).

Kaloh namreč meni, da pogovori med predstavniki Rusije in ZDA, ki so v torek potekali v Riadu, predstavljajo pomemben korak na poti do konca vojne v Ukrajini, slovenski parlamentarci pa lahko po njegovem »soprispevajo k miru in diplomaciji«.

Nesojeni član Demokratov Anžeta Logarja, ki je napovedal ustanovitev suverenistične stranke z imenom Suvereni, ocenjuje, da bi parlamentarna skupina prijateljstva z Rusko federacijo omogočila dodaten dialog na parlamentarni ravni, ki naj bi dopolnjeval uradne diplomatske kanale, ko bo seveda to mogoče. Po njegovem bi »aktivna nevtralna drža in pripravljenost za dialog povečali slovensko prepoznavnost na mednarodnem parketu, ki je v času te vladne garniture resnici na ljubo povsem minorna«.

Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusko federacijo naj ne bi pomenila odobravanja politike trenutnega ruskega vodstva, temveč bi bila v funkciji izražanja pripravljenosti na dialog in mir. Kaloh pravi, da je v vojni med Ukrajino in Rusijo nevtralen ter da je bil prvi slovenski poslanec, ki je sprejel begunce iz ukrajinskega Lvova.

Podobna stališča kot Kaloh in Gregorčič je doslej v slovenskem prostoru zagovarjala tako imenovana skupina mirovnikov, ki so jo že sprejeli vsi najvišji predstavniki države razen predsednika vlade Roberta Goloba. Mirovniki so, denimo, lani kot pohvale vredno ocenili takratno turnejo madžarskega premiera Viktorja Orbána, ki je kot predsedujoči EU, čeprav brez mandata preostalih članic, obiskal Kijev, Moskvo in Peking. »Obžalujemo, da Slovenija ni vsaj podobno aktivna, ampak se drži onih, ki tovrstnim prizadevanjem celo ugovarjajo,« so takrat zapisali mirovniki, katerih najvidnejši predstavniki so Aurelio Juri, Mojca Drčar Murko, Spomenka Hribar, Uroš Lipušček, Ivo Vajgl in Rudi Rizman.

Poslanska skupina Svobode Miroslavo Gregurču ne bo preprečevala sodelovanja v skupini prijateljstva z Rusijo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Parlamentarna skupina prijateljstva z Rusijo je obstajala vse do začetka ruske agresije na Ukrajino, ko je bila razpuščena. Kaloh, ki jo zdaj znova ustanavlja, je takrat iz nje izstopil prvi.

»Vsaka poslanka oziroma poslanec ima legitimno pravico, da sodeluje v katerikoli skupini prijateljstva državnega zbora. O sodelovanju v določeni skupini prijateljstva ne odloča poslanska skupina, ampak gre za individualno odločitev vsakega posameznega poslanca,« so se v Gibanju Svoboda danes odzvali na informacijo, da bo v skupini prijateljstva sodeloval njihov poslanec Gregorič.

Dodajajo, da njihovim poslancem ne preprečujejo sodelovanja in oblikovanja skupin prijateljstva.

Kordiš bo razmislil

O ustanovitvi parlamentarnih skupin prijateljstva, ki jih je več kot 50, odloča odbor za zunanjo politiko. Po pravilniku o mednarodni dejavnosti državnega zbora morajo člani skupine prijateljstva prihajati iz vsaj polovice vseh poslanskih skupin, in sicer tako iz koalicijskih kot tudi iz opozicijskih. Kar pomeni, da Kaloh in Gregorčič za zdaj ne izpolnjujeta pogojev za ustanovitev svoje. Neuradno ideji o nastanku skupine ni nenaklonjena nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.

O tem, ali se bo priključi skupini prijateljstva, bo razmislil tudi v Levici izolirani poslanec Miha Kordiš. »Če bi s tem količkaj prispeval k dogovoru o novi varnostni arhitekturi v Evropi in jedrski razorožitvi kontinenta, bi se. A za zdaj te možnosti ne vidim,« se je odzval Miha Kordiš.