Proukrajinsko orientacijo ogrožajo zamisli o prijateljevanju z Rusijo

Koalicijske stranke vlade Janeza Janše so začetek vojne v Ukrajini izrabljale za potrebe predvolilne kampanje za volitve aprila leta 2022, so takrat ugotavljali politični analitiki. Janševo proukrajinsko politiko je nadaljevala tudi vlada Roberta Goloba, v zadnjih dneh pa nekateri poslanci Gibanja Svobode nakazujejo prelom s to politiko, saj zagovarjajo ustanovitev skupine prijateljstva z Rusijo.

Izrabo ruske agresije na Ukrajino za notranjepolitične potrebe je še najbolje ponazarjala primerjava Janeza Janše, oblečenega v uniformo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki jo je takratni predsednik vlade širil na družbenih omrežjih. Janša je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini sodeloval na shodu za mir v Ukrajini.

Janez Janša kot samooklicani podpornik Ukrajine s tesnimi povezavami s prorusko usmerjenim madžarskim premierom Viktorjem Orbánom je bil skupaj s poljskim in češkim kolegom, Mateuszem Morawieckim in Petrom Fialo, med trojico vzhodnoevropskih voditeljev, ki so ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu v Kijevu kot prvi prenesli sporočilo evropske solidarnosti.

Temeljne premise proukrajinske slovenske zunanje politike Janševe vlade, ki temelji na zagovarjanju pravice do samoobrambe in teritorialne integritete, je zadržala in nadaljevala tudi vlada Roberta Goloba.

Slovenski premier Robert Golob in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta lani poleti ob robu vrha Evropske politične skupnosti podpisala varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino. Slovenija se s sporazumom zavezuje, da bo raziskala vse možnosti, da bi Ukrajini še naprej zagotavljala varnostno in obrambno podporo.

Ob izbruhu vojne v Ukrajini je stranka SDS podprla Ukrajino. FOTO: Črt Piksi/Delo

Več vojaške kot humanitarne pomoči

Po javnih podatkih je Slovenija do zdaj Ukrajini poslala 28 tankov M-55S, 35 bojnih vozil pehote M-80A, 20 oklepnih transporterjev Valuk, 20 terenskih vozil HMMWV ter večje količine pehotnega orožja. Slovenska humanitarna pomoč pa precej zaostaja za pomočjo v vojaški opremi, katere vrednost se po neuradnih ocenah meri v več sto milijonih evrov.

Kljub temu se je v tretjem letu vojne v slovenskem javnem mnenju pokazala utrujenost z vojno v Ukrajini. Ugotovitve lanske jesenske raziskave Evrobarometra za Slovenijo so pokazale, da je Slovenija na repu držav EU pri vprašanju zadovoljstva z odzivom EU na rusko agresijo v Ukrajini. Z odzivom EU je zadovoljnih le 33 odstotkov vprašanih, 61 odstotkov pa ne. Plebiscitarna večina Slovencev podpira humanitarno pomoč Ukrajini, odločno pa je slovensko nasprotovanje nadaljnji pomoči Ukrajini z dobavo vojaške opreme. S stališči, ki jih zagovarjajo tudi slovenski mirovniki in vladna Levica, se strinjajo trije od petih vprašanih.

Ta teden je slovenski politični prostor razburkala pobuda nepovezanega poslanca Dejana Kaloha, ki s poslancem Gibanja Svoboda Miroslavom Gregoričem ustanavlja parlamentarno skupino prijateljstva z Rusijo. S skupino prijateljstva z Rusijo bi slovenski poslanci po njunem mnenju lahko pripomogli k miru v Ukrajini, ker bi omogočila dodaten dialog na parlamentarni ravni, ki bi dopolnjeval uradne diplomatske kanale, ko bi bilo to mogoče.

Ob ruski agresiji na Ukrajino je bila skupina prijateljstva z Rusijo ukinjena. Ponovno ustanavljanje skupine prijateljstva z Rusijo bi bilo kršenje aktualnih smernic skupne evropske zunanje politike do Rusije, ki govorijo o tem, da je treba Rusijo tudi v prihodnje izolirati v mednarodni skupnosti, nadaljevati sankcije in uveljavljati njeno odgovornost za vojne zločine v Ukrajini.