Poslanci Svobode vložili predlog zakona o trgovini z vojaškim orožjem

Trojica poslancev Gibanja Svoboda je v državni zbor vložila predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994. »Tako kot je bila osamosvojitev Slovenije stvar vseh državljanov, tako imajo tudi vsi državljani pravico vedeti, kaj vse se je dogajalo v tem času,« je poudaril Martin Premk.

Kot je v izjavi za medije pojasnil poslanec Svobode Premk, je bil ta predlog zakona že v obravnavi leta 2011, vendar ni bil nikoli sprejet. »Zato smo se odločili, da to zgodbo dokončamo,« je dejal.

Trojica poslancev Svobode zanika, da bi šlo pri vložitvi predloga za predvolilni manever. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ob tem je navedel, da sicer po zakonu o dokumentarnem in arhivskem gradivu vse gradivo, starejše od 30 let, »tako ali tako sodi v Arhiv Republike Slovenije in seveda mora biti javno dostopno, ampak s tem zakonom bi omogočili za vse gradivo, tudi poročila komisij državnega zbora, ki so mlajša od 30 let, da so javno dostopna vsem državljanom«.

Prišel je čas, da se slovenska javnost seznani z dogodki okoli orožja

Poslanec Svobode Branko Zlobko je pojasnil, da kot veteran vojne za Slovenijo, ki je leta 1990 aktivno sodeloval v pripravah na oboroženi del osamosvojitve in leta 1991 v vojni tudi sodeloval, meni, »da je po 33 letih končno prišel čas, da se slovenska javnost seznani z dogodki okoli orožja«. Po njegovih besedah bi se morala javnost seznaniti z informacijami o nabavi orožja v tujini v letih od 1991 do 1994 in tudi o tem, »koliko orožja, opreme in streliva je ostalo z odhodom JLA iz Slovenije, koliko tega orožja je bilo prodanega, komu in koliko denarja je za to Slovenija dobila ter koliko denarja je poniknilo v zasebne žepe posameznikov, in če je, kdo so ti«.

Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo

Sopodpisnica predloga Urška Klakočar Zupančič pa je dejala, da si kot predsednica državnega zbora med drugim prizadeva za transparentno delovanje institucije. »V obdobju, ko so se te stvari dogajale, torej trgovanje z orožjem, nisem bila niti še polnoletna, minilo je veliko časa, najmanj 30 let, in čas je, da si o temah, ki še kar naprej razdvajajo naš narod, državljanke in državljani sami ustvarijo svoje mnenje,« je pojasnila. Z dostopom do gradiva bi se po njenem mnenju ta zgodba enkrat za vselej zaključila.

Urška Klakočar Zupančič si kot predsednica državnega zbora prizadeva za transparentno delovanje institucije. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zanikala je, da bi šlo pri tem za predvolilni manever, saj nismo pred nobenimi volitvami. Na vprašanje, zakaj so se torej zdaj odločili predlagati ta zakon, je odgovorila, da so to zgodbe, ki zaposlujejo državljanke in državljane.

Če gre za kazniva dejanja, je večina najverjetneje že zastarala, čas je, da se odstranijo vse oznake tajno in zaupno »in naj si ljudje sami ustvarijo sodbo«, meni. »To je stvar, ki leži kot neko breme nad našo državo, in čas je, da odpremo te stvari in pogledamo, kaj se je dejansko dogajalo,« je dodala.

Po Premkovih zagotovilih za predlogom zakona stoji celotna poslanska skupina Gibanja Svoboda, z drugimi poslanskimi skupinami pa se o podpori niso dogovarjali, saj za to ne vidijo potrebe. »Kdo pa bi lahko nasprotoval temu predlogu zakona?« je dodal Premk.