Na poslanskih klopeh je danes predlog opozicije za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Nesoglasja med opozicijskima strankama in predsednico DZ so postala stalnica tega sklica parlamenta, predlog za razrešitev Klakočar Zupančičeve pa je sledil njenemu ravnanju ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali v SDS.

Dokumenti o trgovini z orožjem naj bodo javni

Ti Klakočar Zupančičevi očitajo kršenje poslovnika DZ, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, predsednica pa je to storila pred iztekom 30-dnevnega roka.

Godec: Predsednica DZ je hram demokracije spremenila v cirkus

V SDS menijo, da ravnanja Urške Klakočar Zupančič dokazujejo, da »absolutno ni primerna za vodenje DZ«. Med drugim ji očitajo kršitve ustave, poslovnika DZ in zakonodaje. Kot je na seji DZ dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je  hram demokracije spremenila v cirkus in boksarsko prizorišče.

Godčeva je v imenu predlagateljev razrešitve Klakočar Zupančičeve uvodoma spomnila, da je imel DZ od konstituiranja leta 1992 doslej 14 predsednikov. Vsi so ob nastopu funkcije obljubljali, da bodo hram demokracije vodili v dobro vseh državljanov ter enakopravno do vseh poslancev, potem pa je prišla Svoboda in »svobodnjaki«, je poudarila.

»Hram demokracije je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, potem v sodno dvorano. V zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora iz dneva v dan dokazuje, da ni kos nalogi, ki ji je bila zaupana,« je bila  kritična Godčeva.

Po njenem mnenju smo danes v DZ lahko priča izvajanju represivnih dejanj v praksi. Med njimi je  naštela odvzem besede poslancem opozicije, nenehno komentiranje med vodenjem sej, omejevanje ali celo zaustavljanje ustavnih, zakonskih in poslovniških instrumentov opozicije, pritiske na opozicijske poslance, ki že mejijo na mobing, metanje knjig v smeti, odstranjevanje knjig iz poslanskih skupin, »seveda le tistih, ki so v opozicijskih klopeh«, je poudarila.

»V državnem zboru leta 2024 imamo predsednico, ki pravi, da je pravna država najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostati neokrnjena, a hkrati krši poslovnik, zakonodajo in ustavo,« je dodala.

V SDS menijo, da ravnanja predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič dokazujejo, da absolutno ni primerna za vodenje državnega zbora. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Pod aktualno predsednico se nenehno ponavljajo kršitve poslovnika DZ, je bila kritična Godčeva. Tako predsednica še vedno ni sklicala izredne seje za ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, ovira ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo predlaga opozicija, še naprej tudi dovoljuje, da preiskovalna komisija o Gen-I, ki jo vodi poslanec Svobode, deluje nelegitimno, je naštevala vodja poslanske skupine SDS.

»Ob tem tudi ne reagira na dejstvo, da je tretjina članov preiskovalne komisije zaradi političnega vmešavanja v delo policije zahtevala, da se kot pričo povabi predsednika vlade, predsednik komisije pa to enostavno ignorira,« je dodala. Klakočar Zupančičevi še očita, da je na seje DZ uvrstila več predlogov zakonov in aktov, za katere je zakonodajno-pravna služba DZ nedvoumno zapisala, da so v nasprotju z ustavo.

V poslanski skupini SDS so prepričani, da ravnanja predsednice državnega zbora v zadnjih dveh letih in pol izkazujejo, da ni primerna za vodenje hrama demokracije, zato so predlagali njeno razrešitev.

»Dovolj je kršenja ustave, zakonov, poslovnika državnega zbora in dolgoletne parlamentarne prakse, dovolj je rušenja temeljnih demokratičnih postulatov v tej hiši ter arbitrarnega in samovoljnega odločanja. Dovolj je tega, da se predsednica državnega zbora zgolj do opozicijskih poslancev obnaša vzvišeno, nedostojno in sovražno,« je poudarila Godčeva.

Predsednica DZ je le prva med enakimi, njen odnos do poslancev pa ne bi smel biti diskriminatoren, žaljiv in odvisen od tega, kateri poslanski skupini pripada posamezni poslanec, je opozorila Jelka Godec.

V predlogu za razrešitev so sicer predlagatelji, poleg poslancev SDS so podpise prispevali še poslanci NSi, med očitki nanizali tudi grožnje poslancem in oviranje ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi vzela pod drobnogled delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zaradi tega je opozicija že jeseni Klakočar Zupančičevo kazensko ovadila.

Urška Klakočar Zupančič novembra letos. FOTO: Leon Vidic/Delo

Klakočar Zupančičeva: Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim

Predsednica DZ je ob predlogu za njeno razrešitev dejala, da mora biti resnično hud trn v peti »tistim, ki so se v dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim interesom«. Znova je pojasnila nekatere svoje odločitve, poslance pa pozvala, naj glasujejo po svoji vesti.

»Z današnjim dnem sem deležna celotnega paketa, ki ga je imela opozicija na voljo za mojo diskreditacijo,« je dejala  v odgovoru na predlog razrešitve, ki so ga vložili poslanci SDS in NSi. Pri tem je naštela dopise z grožnjami, blatenje v opozicijskih medijih, ki se je nanašalo tudi na njene osebne lastnosti, žaljenje na družbenih omrežjih, poskuse blokiranja njenega dela, obstrukcije, kazenske ovadbe in tožarjenje evropskemu parlamentu.

»Drugi se jih navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila,« je dejala. »Vsak predlog poslank in poslancev, ki ni v nasprotju z ustavo ali zakoni, je v parlamentu obravnavan v skladu s poslovnikom,« je poudarila.

DZ je v tem mandatu razpisal šest referendumov, vseh šest pa je opozicija izgubila, je opozorila. »Res je, parlamentarno prakso spreminjamo, ker se je izkazalo, da dosedanja omogoča zlorabe tako pomembnega instrumenta, kot je posvetovalni referendum,« je dejala. Namen posvetovalnega referenduma je vnaprej povprašati državljane o mnenju glede pomembnih tem za razvoj države, in ne zavlačevanje zakonodajnih postopkov, je poudarila.

Laž lahko tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž, je poudarila Urška Klakočar Zupančič. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Slednje se je po njenem mnenju pokazalo pri ravnanju SDS pri priznanju Palestine. Predlog se mora uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, kar pomeni, da je lahko obravnavan tudi manj kot 30 dni pred naslednjo sejo, je pojasnila.

Obregnila se je še ob očitke o ustanavljanju preiskovalnih komisij, ki so bile v skladu z zahtevami tudi ustanovljene, razen druge komisije na področju energetike, vsebina katere se prekriva z že ustanovljeno komisijo, dve komisiji pa bi pomenili poseg v pravno varnost. »To prakso je uvedel moj predhodnik France Cukjati (SDS) in jo nadaljujem tudi sama, ker je pravilna,« je izpostavila.

»Laž lahko tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž, lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodišči, lahko jo zapišete v knjige ali jo objavljate v svojih medijih, a laž bo ostala laž,« je dejala. Ob tem pa se je vprašala tudi, »kaj motivira del slovenske politike, da vehementno podpira režim, ki je obtožen vojnih zločinov ter zločinov proti človeštvu in izvaja genocid in agresijo zdaj že na tri sosednje države«.

V današnji razpravi po mnenju predsednice DZ argumenti in dejstva ne bodo imeli prav velike vloge za predlagatelje njene razrešitve, ki je že osma po vrsti, ki jih je vložila SDS. Po dvakrat so jih bili deležni nekdanji predsedniki Pavle Gantar, Milan Brglez in Igor Zorčič, je poudarila v predstavitvi mnenja in dodala, da je zadovoljna, da je v njihovi družbi.

V prvih dveh letih delovanja so v DZ obravnavali skoraj 300 zakonov, sprejeli pa nekaj več kot 200, je navedla, ob tem pa se je zahvalila strokovnim službam DZ. Organizirala je tudi štiri posvete: za boljšo prihodnost otrok, živali, starejših in otrok v sodnih postopkih.

»Ne glede na vse, kar bo danes tukaj izrečeno, sem se trudila, da je kljub nenehnim nekonstruktivnim dejanjem opozicije DZ deloval učinkovito in predvsem v interesu ljudi in strateških interesov države,« je dejala. Ne glede na izid glasovanja bo delo kot poslanka opravljala še naprej.

»Jutri bodo dovoljene sanje o Sloveniji, v kateri bomo ljudje svobodni in varni, kjer bomo lahko vsi taki, kakršni želimo biti, in nas nihče zaradi tega ne bo obsojal, kjer bo država služila ljudem in ne obratno (...) v kateri se bomo v nov dan zbujali s pogledom naprej, ne pa s političnimi pamfleti tistih, ki še danes živijo v preteklosti, iščejo trenutek svoje že davno minule namišljene slave in ostajajo le bedna senca v toku naše zgodovine,« je sklenila.

Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji jih imajo skupaj 32. Glede na parlamentarna razmerja in v javnih izjavah izraženo podporo Klakočar Zupančičevi v koalicijskih vrstah bi bil tako uspeh opozicijskega predloga presenečenje.

V današnji razpravi po mnenju predsednice DZ argumenti in dejstva ne bodo imeli prav velike vloge za predlagatelje njene razrešitve. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Koalicija stopila v bran predsednici DZ

Predstavniki koalicijskih strank, Gibanja Svoboda, SD in Levice, so ob obravnavi predloga opozicije za razrešitev predsednice DZ stopili v bran predsednici. V Svobodi in Levici so to potezo SDS označili za norčijo in cirkus, v SD pa so izpostavili, da za naraščanje nestrpnosti v družbi lahko okrivimo obračune med izvoljenimi funkcionarji.

Poskus razrešitve Klakočar Zupančičeve z mesta predsednice DZ je namestnik vodje poslanske skupine Svobode Lenart Žavbi označil za »še eno v nizu političnih burlesk SDS«, ki jo vidi kot poskus destabilizacije Svobode, koalicije in predsednice DZ. »Ta današnja norčija skriva pod površjem globoko zgodovinsko kolektivno zafrustriranost nad svobodomiselnimi ženskami, zafrustriranost nad nekom, ki si upa spregovoriti, nad nekom, ki se ne podredi nasilnežem, in nad nekom, ki ne pade pod težo žaljenja.«

Spisek domnevnih kršitev predsednice DZ je »nevreden kakršnegakoli miselnega pretresa«, je samo papir, za katerega se je skrila SDS, »da boste lahko zopet na veliko žalili vsevprek«, saj da je to njihov modus operandi.

Klakočar Zupančičeva je v funkcijo predsednice DZ, ki jo je javnost pred njenim mandatom dojemala kot birokratsko, vnesla »barvo, vonj in okus« ter jo odprla ljudem, kljub temu da se spopada s seksističnimi in mizoginimi opazkami. »Že na ustanovni seji DZ je bila deležna retorične kloake, kar si je zaslužila s tem, da je preprosto obula rdeče čevlje,« je izpostavil.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejal, da parlamentarizem trenutno zaznamujeta maščevalnost in merjenje mišic oziroma glasovalnih moči, večstrankarska demokracija pa je poenostavljena z delitvami na leve in desne. »Razlogov za to je seveda več, naj bodo to nekonstruktivna opozicija, neizkušeni novi obrazi ali pa za sodelovanje ter kompromise nepripravljene poslanske skupine,« je naštel.

Kriza parlamentarizma se po njegovem mnenju širi tudi zunaj zidov DZ, za naraščanje nestrpnosti v družbi pa lahko med drugim okrivimo »pogoste neokusne in osebne obračune med izvoljenimi funkcionarji na eni in drugi strani, ki nimajo nobenega mesta v profesionalizirani politiki«. Tako lahko poslanci sami sebi pripišejo oceno negativno, meni. Razrešitve aktualne predsednice DZ v SD ne podpirajo, »ker z njo ljudem ne bomo sposobni ponuditi resne in zrele parlamentarne demokracije«, je sklenil.

Razrešitve prav tako ne bodo podprli v poslanski skupini Levice. »Če pogledamo, kaj pravzaprav očitajo predsednici DZ, ugotovimo, da ti očitki izvirajo iz kršitev, ki jih predsednica ni dovolila,« je poudaril vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Ob tem je SDS očital, da jim ni mar za poslovnik, zakone, dostojnost in manire v DZ, že 30 let pa ta stranka gradi svojo politično identiteto na konfliktu in razdoru.

Predsednica DZ je nekonvencionalna, a si zaradi tega še ne zasluži, da jo razrešijo, saj je včasih na nekonvencionalen način sposobna presekati slabo prakso. »V cirkusu ni kriv, da se dogajajo norosti, tisti, ki cirkus vodi, ampak klovni v njem, in mislim, da imamo teh klovnov predvsem v teh klopeh na žalost preveč,« je sklenil.