Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Predsednica republike ostro nad spodkopavanje pravne države

Kot je Nataša Pirc Musar napovedala že kmalu po nastopu mandata, si želi vsako leto ob koncu leta nagovoriti državni zbor.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo državni zbor na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije. FOTO: Leon Vidic/Delo
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo državni zbor na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije. FOTO: Leon Vidic/Delo
STA
16. 12. 2024 | 06:45
16. 12. 2024 | 14:45
5:47

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes nagovorila poslance državnega zbora. V odzivu na dogajanje doma je bila ostra zlasti do spodkopavanja pravne države in neodvisnih institucij. Pozvala je k politični kulturi, pred praznovanjem 80. obletnice konca druge svetovne vojne pa tudi k spravi in pokopu po vojni pobitih.

image_alt
Predsednica bo poiskala novega kandidata ali kandidatko

Predsednica je v svojem drugem nagovoru parlamenta spregovorila o stanju v družbi. Ugotavljala je, da je Slovenija gotovo med najvarnejšimi državami. Bojim pa se, da živimo v svetu, ki je za človeštvo vse bolj nevaren. »Ne samo vojaški, tudi gospodarski, humanitarni, okoljski, zdravstveni, socialni in tehnološki izzivi predstavljajo nevarnost naši družbi, če jih ne bomo pravočasno prepoznali in ukrepali,« je opozorila.

Velik globalni izziv obstoju sodobnih družb po njenem mnenju predstavlja komuniciranje na družbenih omrežjih. Njihova zloraba »od nas zahteva, da se o teh izzivih pogovorimo ter razkrijemo vso destruktivnost, s katero šibi naša prizadevanja, da obstanemo kot trdna skupnost,« je dejala.

Obsodila je objavo domačih naslovov sodnikov in sodnic na družbenih omrežjih z implicitnim pozivom na linč. »To, da najvplivnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za 'krivosodje' in 'farso', pa je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnosti, ki ji pripadamo,« je bila ostra do besed, ki sta jih v zadnjih tednih izrekla tudi prvak SDS Janez Janša in predsednik vlade Robert Golob.

»Nevredno politika je rušiti zaupanje v pravno državo. (...) Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno,« je bila jasna.

Dotaknila se je tudi tem dveh predsedničinih forumov. Spomladanski o nasilju je pokazal visoko izpostavljenost osnovnošolcev spletnemu nadlegovanju, izkušnje žensk z nasiljem, zlorabe starejših. Pozvala je k sistematičnemu raziskovanju nasilja in okrepitvi celotnega sistema boja proti nasilju.

Zaveda se, da noben zakon ne more stanja spremeniti čez noč in od zgoraj navzdol. Zato se ji zdi pomembna vzgoja za mir, miroljubnost in človekoljubnost in omejevanje uporabe mobilnih telefonov v šolah ter vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami.

Druga tema, ki so jo naslovili na zadnjem forumu, pa je podnebna kriza. Pozvala je k ukrepanju, pri čemer naj bo pri tem politika nadstrankarska, medgeneracijska, zato tudi dolgoročna. In še: »Ni je uspešne okoljske politike brez upoštevanja podnebne in razvojne pravičnosti.«

Premiera bodo povprašali o »nespoštovanju državnih institucij«. FOTO: Leon Vidic/Delo
Premiera bodo povprašali o »nespoštovanju državnih institucij«. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zdravje in dostojna starost sta temeljni vrednoti pravične skupnosti, je izpostavila Nataša Pirc Musar, ki pa ugotavlja, da realnost ni rožnata, uresničevanje te pravice pa je pomanjkljivo. Zato so prizadevanja vlade za ureditev zdravstva ključna.

Široka razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki poskuša razmejiti javno od zasebnega v korist javnega zdravstva, je zelo pomembna. Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav, pravi.

Poudarila je problem pomanjkanja kadra v zdravstvu in socialnem varstvu ter pohvalila vlado, da se je problema lotila odločno, s sklenjeno plačno reformo za javni sektor, prenovljeno strategijo na področju priseljevanja ter strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU.

Izpostavila je pozitivno vlogo, ki jo priseljenci lahko imajo v razvoju skupnosti. Hkrati pa kot sramotno označila dejanje izbrisa leta 1992. »Slabe in dobre izkušnje s priseljevanjem tujcev moramo torej znati prepoznati, se česa naučiti iz preteklosti in na tej podlagi ter ob veljavni zakonodaji ustrezno ravnati za večjo blaginjo celotne skupnosti,« je dejala.

Zavzela se je tudi za enakomeren razvoj Slovenije.

Pred prihodnjim letom, ko bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne, je pozvala k »resnični spravi«. Tisti, »ki vključuje intimo, pravo in svobodo«. »V tem skupnem čolnu smo zato, ker mislimo dobro in imamo Slovenijo globoko v svojih srcih. Ker smo del skupnosti, ki verjame v vrednote, kot so zaupanje in spoštovanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost ter zmernost. Želim si, da bi drugo leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to treba storiti, imamo,« je še dejala predsednica pred zbranimi poslankami in poslanci v DZ, med katerimi pa ni bilo članov poslanske skupine SDS. Ti so namreč sejo pred nagovorom predsednice republike zapustili.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine