Zdravniška zbornica z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje

Ljubljana – V Zdravniški zbornici Slovenije še naprej z zaskrbljenostjo spremljajo organiziranje zdravstvene oskrbe v primeru izbruha epidemije koronavirusa sars-cov-2 (covid-19). Po izjavah ministrstva za zdravje naj bi se v Sloveniji vzpostavilo 55 vstopnih točk, in sicer v okviru enot nujne medicinske pomoči na primarni ravni. Zdravniška zbornica sporoča, da taka rešitev ni ustrezna, saj vodi v nenadzorovano širjenje bolezni tako med pacienti kot med zaposlenimi zdravstvenimi delavci.

Zdravniška zbornica zato predlaga, da se s ciljem maksimalne preventivne zamejitve širjenja koronavirusa regijske vstopne točke organizirajo v okviru območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), to je zunaj prostorov zdravstvenih domov in enot nujne medicinske pomoči.

Na teh vstopnih točkah NIJZ naj aktivno vlogo prevzamejo epidemiologi, ki bodo v vsakem posameznem primeru odločili glede nadaljnje obravnave. Vse osebje na vstopnih točkah naj bo dobro opremljeno z zaščitnimi sredstvi, naj se organizira ustrezno in pravilno za jemanje brisov, diagnostiko in usmerjanje oseb oziroma bolnikov glede na anamnezo in rezultat testiranja: torej ali bo pregledana oseba usmerjena v bolnišnico, na zdravljenje na domu ali samoizolacijo ali karanteno, ko bo vzpostavljena.



Takšno organizacijo, ki je zunaj obstoječih enot primarne zdravstvene dejavnosti, je nujno vzpostaviti, saj pacienti, ki sumijo, da so zboleli za koronavirusom, po odvzemu brisa na rezultat čakajo tri ure. Treba je poskrbeti, da se tisti, ki niso okuženi, ne okužijo med čakanjem na rezultat. V zdravstvenih domovih in enotah nujne medicinske pomoči v večini primerov takih ustreznih izoliranih prostorov za karanteno ni na voljo.

Zdravniki se tudi sprašujejo, kako ravnati, če pacient, ko čaka na rezultate testa, zavrne čakanje v posebnem prostoru in uporabo posebne maske. Ali naj v takem primeru zaradi zaščite preostalih pacientov pokličejo policijo?

Zdravniška zbornica je vzpostavila osebne stike s slovenskimi zdravniki, ki delujejo v tujini in jih seznanjajo z organizacijo zdravstvenega sistema v teh kriznih razmerah. Zato bodo objavljali tudi njihova sporočila.



Sicer pa je bil državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh nazadnje posodobljen februarja 2016.

V Zdravniški zbornici so se aktivno odzvali na aktualno dogajanje glede širjenja koronavirusa, minister za zdravje Aleš Šabeder pa je njihove pritožbe, da nismo pripravljeni na izbruh virusa, zanikal. Včeraj ob robu sestanka ministrov v Rimu je dejal, da mu je žal, da zbornica izkorišča trenutne razmere za volitve v zbornico. »Kar zadeva pomanjkanje opreme, bomo v četrtek na vladi predlagali sklep, da se v primeru potreb sprostijo tudi državne rezerve,« je povedal in dodal, da se čudi trditvam zdravniške zbornice o pomanjkanju opreme ter navodil.