Po tem, ko so ustavni sodniki razveljavili tisti del akta o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi
Franc Kangler in drugi, ki se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih, so to storili tudi v primeru državnih tožilcev in tožilskih postopkov. »Neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev sta pomembni zaradi varovanja pravnega reda in zaradi varovanja človekovih pravic, za zagotavljanje nemotenega in poštenega sojenja,« je odločbo pozdravil in pojasnil generalni državni tožilec
Drago Šketa.
Tako v primeru sodnikov kot tožilcev je ustavno sodišče ugotovilo tudi - odločbe javno sicer še niso objavili -, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo in naložilo državnemu zboru, naj neskladje odpravi v enem letu. Do odprave neustavnosti pa bo za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z ustavno neodvisnostjo sodnikov in tožilcev pristojno ustavno sodišče. »Sporočilna vrednost vsega tega je, da v skladu s 135. in 3. členom ustave samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev v konkretnih zadevah, da morebitna takšna odrejanja – kot so zapisali v ustavni odločbi – ne bi imela zastraševalnih učinkov na delo državnih tožilcev, da bi morebiti odstopali od pregona oziroma sprejemali drugačne odločitve,« je še pojasnil Šketa, ki se je v zvezi s tem tako kot vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče obrnil na ustavno sodišče.
Kako bo omenjena odločitev vplivala na omenjeno parlamentarno preiskavo Šketa ni želel komentirati.
Odzivi
Na dogajanje se je na svojem Twitter računu odzval tudi predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Dejan Kaloh (SDS), ki je zapisal, da to, da je ustavno sodišče razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Franc Kangler pomeni le, da v poročilu preiskovalne komisije, ki ga bo državni zbor obravnaval jeseni, ne bodo ugotavljali presoje pravilnosti posameznih tožilskih odločitev.
Dejan Kaloh, poslanec SDS in predsednik omenjene parlamentarne komisije, pa je že po odločitvi ustavnega sodišča v delu, ki se nanaša na sodnike zatrdil, da je preiskovalna komisija od samega začetka svoje delo opravljala v mejah ustavnih pristojnosti in v skladu s sklepoma ustavnega sodišča, s katerima je to zadržalo izvajanje preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike in tožilce. Tako komisija naj ne bi izvajala pripravljalnih preiskovalnih dejanj in zaslišanja prič, ki se nanašajo na sodnike in tožilce. »Poročilo bo državni zbor obravnavalo jeseni,« pa je čivknil danes.
Ustavno sodišče je namreč že 13. novembra 2019 zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi v delu, ki se nanaša na državne tožilce, pred tem 24. oktobra 2019 pa tudi že v delu, ki se nanaša na sodnike.
Na spornost omenjene parlamentarne preiskave, ki so jo ustanovili na zahtevo državnega sveta, so ob njeni ustanovitvi opozarjali tudi protikorupcijska komisija, Greco in OECD. V njej sodelujejo sodelujejo le poslanci SDS in NSi.
Komentarji