Naštel 10.000 negativnih člankov

Le v primeru Ježovita, kjer je bil sprva obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa po izločitvi prisluhov iz spisa oproščen, je Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in nekdanji mariborski župan, naštel 2200 negativnih objav v medijih, je sporočil sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča Boženi Novak, ki presoja v primeru njegove tožbe proti državi. Ta naj bi se nanj spravila z zrežiranimi procesi.

Kangler zaradi petih kazenskih postopkov (primeri jasnovidka Ježovita, Astrid Bah, Kolektor oziroma mariborska tržnica, lutkovno gledališče in radarji), ki so se razen enega že pravnomočno končali v njegovo korist, zahteva skupaj 661.725 evrov in zamudne obresti. Zoper njega je bilo sicer vloženih 24 ovadb, bil je tudi tarča finančne preiskave in davčnega pregleda, vse menda zato, ker je politika ugrabila mariborsko policijo, tožilstvo in sodišča. Zaradi izgubljenega osebnega dohodka zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost, d. d., od aprila 2013 do marca letos, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja, zahteva 251.725 evrov. Skupaj 410.000 evrov pa pričakuje zaradi duševnih bolečin.



Vseh negativnih člankov v vseh zadevah je sicer naštel več kot 10.000. »Zahtevate 410.000 evrov. Kako ste to izračunali? Kaj ste vse upoštevali?« je zanimalo sodnico. »Tako da imaš ugled, čast, da si funkcionar in javna osebnost, pa ti nekdo odvzame mandat. Gre za bolečino, medijske pritiske, za kar sicer niso krivi novinarji. Kriva je država. Naj se mi država za vsak članek v enakem številu znakov in velikosti naslovov opraviči, pa bom tudi zadovoljen,« je še povedal in na ponovno vprašanje sodnice, kako je izračunal vrednost škode, dejal, da je ovrednotil vsak negativen članek, »za vsakega bi lahko tožil za tri do pet tisoč evrov,« poleg tega pa še obiske pri psihiatru. »Bil sem pod stresom in velikim pritiskom. Ko sem bil obsojen v zadevi Ježovita, so se pojavili plakati po Mariboru 'Gotof je'. Moj otrok je hodil mimo in to gledal,« je dejal. In med drugim tudi, da je nekoč v predbožičnem tednu dobil 19 vabil na sodišča po Sloveniji v poštni nabiralnik. »Tega ne zdržiš. Družina ne zdrži!«

Slišati je bilo tudi, da je trpel, ker ni mogel z otrokom na maturantski ples, ker je bil pred tem obsojen: »Kako naj se otrok pojavi na maturi z očetom, obsojenim vidnim politikom. Otroka sem zaradi mojih sodnih postopkov moral dati šolat v Zagreb.«



Kangler je velik del ponovno namenil po njegovem spornemu delovanju preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je v kar osmih primerih podpisan pod odredbo mariborskim kriminalistom o uporabi prikritih preiskovalnih metod. Kangler je dokazoval, da so odnosi z Žirovnikom obremenjeni s številnimi medsebojnimi konflikti, saj sta bila še v času, ko je Žirovnik delal na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), ki jo je Kangler kot poslanec nadziral, pogosto v konfliktu.

Vse se je sicer po njegovih besedah začelo, ko so mu 4. maja 2011 »nezakonito odvzeli prostost«. Pojasnil je, da je imel pred tem ugled v družbenem in političnem okolju: »Vedno sem bil izvoljen, kjer sem kandidiral. Po tem, ko sta se policija in država z vsemi postopki spravila name, je bil moj ugled okrnjen. Zatem sem dvakrat kandidiral za župana in nisem bil izvoljen.«

Sodnico je zanimalo tudi, kako je vplivalo nanj, ko so se sodni postopki postopoma zaključevali in je bilo ugodeno zahtevam za izločitev dokazov. A kljub temu da so se postopki končali v njegovo korist, ni mogel ne delati ne spati: »Ker sem se bal, da bom spet obsojen. Ker je greh v Sloveniji biti desni politik!«

Sodnica je druge dokazne predloge zavrnila, saj je slišala dovolj, da lahko v tej zadevi razsodi.