Od komisije za Kanglerjevo maščevanje do preiskave političnega konstrukta

Ljubljana – Poslanci so se dopoldne seznanili z ustanovitvijo že četrte preiskovalne komisije v tem mandatu. Nastala bo na zahtevo državnega sveta. Čeprav prihajajo različni pozivi o ločenosti treh vej oblasti, bodo ugotavljali morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona proti nekdanjemu mariborskemu županu, danes državnemu svetniku Francu Kanglerju.

Pobudniki med drugim navajajo, da so mu bile kršene človekove pravice, ki mu gredo po ustavi, evropskih konvencijah, pravice pa da mu je kršila tudi slovenska policija, ki domnevno nezakonito vodi določene svoje evidence.





»Prišlo je do hujših kršitev njegovih svoboščin. Zaradi krivične obsodbe na sedemmesečno zaporno kazen je bil v preteklosti tudi ob mandat svetnika,« je uvodoma dejal Marjan Maučec, prvopodpisani pod zahtevo za ustanovitev preiskovalke. Navedel je, da se je od 23 sodnih postopkov proti Kanglerju 21 končalo njemu v prid, dva pa sta še odprta. »Sodna oblast je na žalost nesmrtna in počne, kar počne. Ta preiskovalna komisija pa je zgodovinski akt, da si poslanci povrnete oblast in ugled nazaj, saj ste predstavniki ljudstva. Vi ste bili izvoljeni, vladajo pa tisti, ki imajo oblast nad neodvisnim sodstvom in mediji,« je še dejal.


 

Preprečiti nadaljnje ekscese

Številni poslanci so do ustanovitve komisije zadržani, drugi jo podpirajo. Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da bo njeno rojstvo prelomnica v političnem prostoru, saj da se tožilstvo in policija zlorabljata za politične obračune. »Človeka, ki je bil svetnik in poslanec, so začeli obdelovati v več kot 20 postopkih, a niti eden ni vzdržal.«



V SDS, tako Dejan Kaloh, menijo, da je komisija potrebna za to, da ugotovimo kakšne zakonodajne spremembe potrebujemo, da se kršitve človekovih pravic ne bi več dogajale v tako ekscesni meri. Da se ne smemo sprenevedati, da v sodstvu ni pritiskov, kar kaže tudi namerno škodovanje in diskreditiranje Kanglerja, pa pojasnjuje Blaž Pavlin (NSi).

Poseg v neodvisno sodstvo

V vladajoči LMŠ poudarjajo, da je načelo delitve oblasti grobo kršeno, prav tako vprašanje samostojnosti in neodvisnega državnega tožilstva, zato zelo resno dvomijo o dopustnosti ustanovitve takšne komisije. Pri tem se opirajo tudi na stališče zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora, da pri tem ne gre za preiskovanje zadev javnega pomena – kar predvideva ustava –, ampak gre za Kanglerjevo zasebno zadevo. »Državni zbor nikakor nima pravice ali pristojnosti ocenjevati sodnih odločb,« je poudarila Tina Heferle, zato v stranki ne vedo, ali bodo v komisiji sodelovali. 



Zaskrbljeni so tudi v SD, kjer spominjajo na opomin Greca, ki bo zaradi rojstva omenjene komisije septembra ocenjevala delitev pristojnosti med zakonodajno in pravosodno vejo oblasti pri nas, je napovedal Predrag Baković.

»Državni zbor ni tisti, ki nekritično sprejme vsako zahtevo za preiskavo. Gre za nevaren precedens, saj predlagatelj niti po pozivu ZPS ni prilagodil svoje zahteve zakonu, zato bi se zadeva zlahka imenovala Preiskava za maščevanje Franca Kanglerja sodnikom,« je bil kritičen Igor Zorčič (SMC). Podobno menijo v Levici, kjer pravijo, da do nje sploh ne bi smelo priti, saj Kangler z njo zlorablja svojo funkcijo državnega svetnika. »Državni zbor ne more biti mesto za županov boj, saj to pomeni napad na neodvisno sodstvo,« je ocenila Nataša Sukić.

Enako skeptični so v SAB, kjer prav tako še ne vedo, ali bodo sodelovali v komisiji.