Poskusni e-test že pokazal težave preverjanja na daljavo

Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan je na novinarski konferenci dejal, da je že današnji prvi poskusni e-test pred majskim nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ) pokazal na številne težave, na katere so ravnatelji opozarjali in prav zato poskusni e-test kot tudi sam NPZ letos odsvetovali. »Točno to se dogaja, kar smo napovedovali. Program ne deluje na vseh brskalnikih, zelo različno deluje tudi na tablicah. Poleg tega to ni smiselno delati med poukom, sploh pa v tem času, ko otrok štiri mesece ni bilo v šolo,« je dejal Pečan.



Ta teden poskusni test na daljavo pišejo šestošolci in devetošolci. Hkrati jih lahko piše največ 5000, tako so šole razporejene na več različnih terminov. Ravnatelji so že prejšnji teden opozarjali, da bodo imele predvsem šole z večjim številom učencev težave, saj morda nimajo toliko računalnikov, tako imajo tudi posamezne šole več terminov za pisanje e-testa. Ravnatelji so tudi opozorili na nesmiselnost e-testiranja, saj je veliko oddelkov v karanteni, kar pomeni, da bodo ti učenci e-test pisali od doma, kjer imajo zelo različne pogoje.

Potrebujejo mir, ne pa NPZ

Na ministrstvu za izobraževanje in Državnem izpitnem centru (RIC) pa so poudarjali, da gre predvsem za testiranje sistema, če bi še kdaj morali imeti šolo na daljavo in bi izsledke e-testa lahko uporabili pri snovanju rešitev za preverjanje in ocenjevanje na daljavo, ki se je izkazalo za posebej problematično. Pečan je še enkrat poudaril, da testiranje v tem času ni smiselno, prav tako nesmiselni so po njegovem mnenju tudi NPZ, ki sledijo za tretješolce iz 142 šol konec marca, za vse šestošolce in devetošolce pa v začetku maja: »Ravnatelji na problem NPZ opozarjamo že dalj časa in večkrat smo postavljali vprašanja. Lani NPZ ni bilo, ker učenci dva meseca niso bili v šoli. Letos je to še bolj pereče, saj so bili učenci v zadnjih dvanajstih mesecih več kot šest mesecev na daljavo. Večina ravnateljev nas meni, da bi zdaj precej bolj potrebovali mir.«



Rezultatov NPZ tako kot lani tudi letos ne bodo upoštevali pri vpisu v srednjo šolo. Pečan pri tem dodaja, da je reforma NPZ nujna: »Resnost pri reševanju NPZ je zdaj zelo odvisna od učiteljev in tudi staršev. Že pred leti smo ravnatelji opozorili, da bi morali dati NPZ vsebino. Kakšen smisel imajo posebne poštne vreče, v katerih dobimo izpitne pole, pa črtne kode, če ni zagotovljene neke stopnje resnosti?«

Predsednik državne komisije za vodenje NPZ dr. Janez Vogrinc je prejšnji teden dejal, da NPZ letos mora biti: »V državni komisiji pričakujemo, da bodo na osnovi analize sprejeti konkretni ukrepi, kaj narediti v prihodnje, da se morebitni primanjkljaji v znanju nadoknadijo. Pričakujemo velike razlike v znanju učencev, zato ker so bile velike razlike, kako je bil pouk na daljavo izpeljan, kakšne pogoje so imeli učenci doma pri pouku na daljavo.« Učitelji in ravnatelji na drugi strani vztrajajo, da sami najbolje vedo, koliko učenci znajo, da je časa zelo malo, da morajo v tem času pridobiti ocene in da je zadnja stvar, ki jo potrebujejo, najprej e-test in potem še sam NPZ.

Nepravična tekmovanja

Pečan je opozoril tudi na številna tekmovanja v znanju, ki jih je po več mesecih zaprtja šol preveč: »Vsak teden je več tekmovanj, vsaj po dve ali tri. Letos je to posebej problematično. Zdaj so le šolska in državna tekmovanja, tekmovanja seveda niso prilagojena na delo na daljavo, kar pomeni, da so tisti, ki so pristali v karanteni, v zelo neenakopravnem položaju. Tekmovanja namreč prinašajo točke tako za vpis na srednjo šolo kot tudi za Zoisovo štipendijo. Ravnatelji se sprašujemo, zakaj je treba zdaj spravljati učence v stres in neenakopraven položaj, saj pri tekmovanjih v tej situaciji res težko zagotovimo enakost in enake možnosti.«



Da je problematičen tudi sam vpis v srednjo šolo, je Pečan opozoril že večkrat in tudi tokrat ponovil: »Vpis v srednje šole bi bilo treba nujno spremeniti. Danes štejejo ocene v tretjem triletju, trenutno je povprečje od 4,1 do 4,2. S preizkusi znanja oziroma sprejemnimi preizkusi bi se zmanjšal pritisk na ocene v tretjem triletju. Hkrati bi lahko na neko šolo prišel tudi učenec, ki prihaja z bolj zahtevne šole, ima morda slabše ocene in ima zato danes onemogočen vstop na neko šolo, čeprav ima morda več znanja. Današnji časi potrjujejo, da je treba vpis v srednjo šolo spremeniti.«